<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=81508"><dc:title>Vrednotenje substituiranih psoralenov kot zaviralcev LMP7 podenote imunoprotesoma</dc:title><dc:creator>Rančnik,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gobec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gobec,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>proteasom 
proteini 
zaviralci imunoproteasoma 
psoralen 
sintezni postopki</dc:subject><dc:description>Proteasom je multikatalitični kompleks, ki homeostazo celice vzdržuje preko
odstranjevanja nepravilno zvitih in poškodovanih proteinov ter drugih signalnih molekul,
ki nastanejo tekom različnih celičnih procesov. Preoteasom obstaja v več oblikah, a sta
med pomembnejšimi standardni in imunoproteasom. Slednji ima pomembno vlogo
predvsem v oblikovanju imunskega odziva. Povezujejo ga s številnimi patološkimi stanji
(avtoimunskimi, rakavimi in nevrodegenerativnimi obolenji), zato s svojimi katalitičnimi
podenotami (MECL-1, LMP2 in LMP7) predstavlja vedno bolj zanimivo farmakološko
tarčo. Tekom magistrske naloge smo izvedli 5-stopenjsko sintezo potencialnega zaviralca
LMP7 podenote i-proteasoma ter ga skupaj s še 47 drugimi, predhodno sintetiziranimi
analogi psoralenskega skeleta biokemijsko ovrednotili.
Najprej smo s Pechmannovo kondenzacijo med rezorcinolom in dietil-2-acetilsukcinatom
sintetizirali osnovni kumarinski skelet. Nato smo na mestu 7-kumarinskega skeleta
hidroksilni skupini z reakcijo nukleofilne substitucije pripeli 2-bromoacetofenon in dobili
predhodnico psoralenskega skeleta, katero smo z reakcijo kondenzacije in posledično
ciklizacijo pretvorili do slednjega. V zadnjih dveh stopnjah smo aktivirano karboksilno
skupino pretvorili v amidno skupino, kamor smo vezali klorokarbonilsulfenil klorid in
dobili končno spojino z 1,3,4-oksatiazol-2-onom kot elektrofilom.
V sklopu biokemijskega vrednotenja smo sprva pri 10 μM koncentracijah spojin določili
rezidualno aktivnost LMP7 katalitične podenote i-proteasoma. Na podlagi rezidualne
aktivnosti smo izbrali 8 spojin z najmočnejšimi zaviralnimi lastnostmi in jih podrobneje
ovrednotili s parametroma encimske kinetike Ki in IC50. Za vse spojine so bile vrednosti v
nizko mikormolarnem območju. Ugotovili smo, da je za zaviralno aktivnost i-proteasoma v
terminalnem delu psoralenskega skeleta pomemben sukcimidni ester ali oksatiazolon za
ireverzibilne zaviralce in karboksilna skupina za reverzibilne, čeprav slednja ni izkazala
močnejših zaviralnih sposobnosti. Med funkcionalnih skupinami na furanskem obroču
psoralenskega skeleta so najmočneje zavirale aromatske spojine in sicer spojine, ki imajo
2,5-dimetiltiofenski, furanski in nesubstituiran benzenov obroč. Dobljeni podatki
RANČNIK, Pia: Vrednotenje substituiranih psoralenov kot zaviralcev LMP7 podenote imunoproteasoma.
predstavljajo dobro osnovo za nadaljnje načrtovanje in sintezo zaviralcev LMP7 podenote
i-proteasoma, ki bodo imeli izboljšane zaviralne lastnosti.</dc:description><dc:publisher>[P. Rančnik]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-04-08 18:42:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81508</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
