<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=81162"><dc:title>Razvoj sistema za kontrolo zvarov na podlagi strojnega vida</dc:title><dc:creator>ŽUFIČ,	PRIMOŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štruc,	Vitomir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zvar</dc:subject><dc:subject>kamera</dc:subject><dc:subject>objektiv</dc:subject><dc:subject>Raspberry Pi</dc:subject><dc:subject>Python</dc:subject><dc:subject>OpenCV</dc:subject><dc:subject>osvetlitev</dc:subject><dc:subject>klasifikacija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljen razvoj in izdelava sistema strojnega vida za kontrolo zvarov kratkostičnih obročkov na statorjih motorjev z zasenčenimi poli v podjetju Ydria Motors d.o.o. 
V prvem delu so predstavljene zahteve, ki jih mora sistem izpolnjevati. Sledi teoretična podlaga o kamerah in objektivih, ki se uporabljajo za namene strojnega vida.  Diplomsko delo se nadaljuje s poglavjem o osnovnih tipih osvetlitev, ki se uporabljajo za namene strojnega vida. V glavnem delu je predstavljen celoten projekt od zasnove pa do končnega izdelka in testiranj. 
Sistem je sestavljen iz dveh kamer DMK 42AUC03 proizvajalca The Imaging Source. Ena izmed kamer zajema sliko statorskega paketa z vrha in uporablja obročasto LED (light emitting diode) osvetlitev, druga kamera pa zajema sliko od strani, pri čemer uporablja LED osvetlitev, usmerjeno proti kameri. Prva osvetlitev je bila izdelana in razvita namensko, pri drugi pa gre za običajno komercialno izvedbo. Uporabljen je računalnik Raspberry Pi 2, na katerem deluje strogo namenski program, napisan v programskem jeziku Python. Kot glavna podpora za obdelavo zajetih slik je uporabljena knjižnica OpenCV. Raspberry je priključen na namensko vezje, ki zagotavlja pretvorbo vhodnih in izhodnih nivojev na 24 V DC. Vezje skrbi za vklop osvetlitev in komunikacijo s programirljivim logičnim krmilnikom. Vsi glavni elektronski deli so nameščeni v kovinski omarici, na ogrodju stroja, sistem za zajem slike pa na primernem mestu v kovinskem ohišju znotraj obdelovalnega dela stroja.
S pomočjo testiranj na testni bazi in na stroju samem je bilo ugotovljeno, da sistem zadovoljivo služi svojemu namenu. 
Možnosti za izboljšave so odprte predvsem pri obdelavi zajetih slik. Fizični in programski del po nekaj odpravljenih težavah delujeta zanesljivo v času celotne izmene.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-03-30 15:05:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81162</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
