<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=81066"><dc:title>Spodbujanje družinske pismenosti</dc:title><dc:creator>Rošer,	Cveta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družinska pismenost</dc:subject><dc:description>Pismenost je skupek spretnosti, ki omogočajo iskanje, izbiro in rabo informacij za zadovoljitev potreb posameznika v vsakdanjem življenju. 
Družinska pismenost se definira kot koncept, ki vključuje naravno nastajajoče izobraževalne dejavnosti v okviru doma in družine. Zajema različne dejavnosti, ki potekajo znotraj družine in so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede. 
Vključevanje odraslih v interakcijo z otrokom ima zelo pomembno vlogo za otrokov razvoj in učenje, zato pri razvoju pismenosti nikakor ne smemo pozabiti na starše. Starši so tisti, ki se prvi pogovarjajo z otrokom, se z njim igrajo, mu pripovedujejo, berejo. Ob njih se otrok prvič sreča s knjigo in z drugo tiskano besedo. 
Z načrtnim razvijanjem družinske pismenosti posegamo tudi na področje medsebojnih odnosov med družinskimi člani.
Večina otrok je že vključenih v vrtce. V Kurikulumu za vrtce so opredeljeni cilji, ki narekujejo razvoj predbralnih in predopismenjevalnih zmožnosti in spretnosti in otroci so jih deležni. Vzgojiteljica ne more v celoti nadomestiti družinskega okolja in družine. Lahko pa z različnimi programi vključuje starše  in spodbuja družinsko pismenost. 
Pri nas poznamo različne oblike sodelovanja strokovnih ustanov – vrtcev, šol, knjižnic, kulturnih ustanov s starši, s ciljem osveščanja o pomenu branja za otrokovo šolanje in razvoj. To so npr. šole za starše, ure pravljic itn. Daljše, zahtevnejše oblike sodelovanja s starši, ki predvidevajo tudi ustrezno usposobljenost strokovnjakov, ki delajo s starši, pa imenujemo programi družinske pismenosti.
Številne domače in tuje raziskave pismenosti kažejo, da problem pismenosti nikakor ni le v pomanjkanju sposobnosti, temveč tudi v pomanjkanju motivacije za branje.
Namen mojega magistrskega dela je opredeliti vlogo družine in družinskega okolja pri porajajoči se pismenosti, torej pri spodbujanju predbralnih in predpisalnih zmožnosti in spretnosti njihovih otrok v predšolskem obdobju. Ugotoviti želim, kakšno je sodelovanje med vrtcem in družino ter okoljem, iz katerega družina izhaja, pri čemer želim izpostaviti  demografsko okolje in socialno–ekonomski status družine.
S kritično analizo bom ugotavljala, ali se starši vključujejo v dejavnosti za spodbujanje predbralnih in predpisalnih zmožnosti in spretnosti, ki so jim na voljo v vrtcu, knjižnici ali v okolju, iz katerega izhajajo.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-03-26 02:32:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>81066</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
