Uporaba diferencialne radarske interferometrije za opazovanje premikov površjaRojko, Irena (Avtor) Oštir, Krištof (Mentor) Čotar, Klemen (Komentor) geodezijamagistrska delaSARkoherencadiferencialna radarska interferometrijaSnapposedanjeTehnologija SAR je zaradi relativne cenovne učinkovitosti in tehničnih lastnosti, ki omogočajo opazovanje velikih območij, postala zelo priljubljena. Brezplačen dostop do podatkov SAR Sentinela-1, satelita Evropske vesoljske agencije, je izjemno dobrodošel. V sklopu magistrskega dela nas je zanimalo, v kolikšni meri se jih da s tehniko diferencialne radarske interferometrije (DInSAR) uporabiti za spremljanje premikov na območju Slovenije, ki ima ob visokem deležu gozda pričakovano nizko koherenco. V prvem delu magistrskega dela smo analizirali vrednost koherence med zaporednimi posnetki skozi leto glede na rabo tal. V drugem delu smo v obdobjih z ugotovljeno najboljšo koherenco opazovali premike s tehniko DInSAR. Zaradi značilnih posedanj premogovniških mest smo za testno območje izbrali Velenje z okolico. Rezultate smo primerjali z rezultati GNSS meritev. V prvem delu smo ugotovili, da je najboljša koherenca med zaporednimi posnetki v mesecih med novembrom in marcem, oziroma v času, ko vegetacija miruje. Koherenca dosega najboljše rezultate v zimskem obdobju brez snega in sicer na urbanih območjih in njivah. V drugem delu smo posedanje pravega reda velikosti dobili šele, ko smo testno območje zmanjšali na majhen urbani del Šaleške doline. Kot problematična se je izkazala nizka koherenca, ki negativno vpliva na uspeh razvijanja faze. Le-to je samo po sebi zelo občutljiv postopek. Nadalje ocenjujemo, da je rezultate poslabšal tudi atmosferski vpliv, ki ga z uporabljeno metodo ne moremo oceniti in odstraniti. Rezultati tega magistrskega dela naj služijo kot izhodišče tistim, ki se bodo v prihodnje odločili za uporabo podatkov Sentinela-1 za radarsko interferometrijo na območjih z gosto vegetacijo.[I. Rojko]20162016-03-18 02:11:19Magistrsko delo/naloga80950sl