Analiza obstoječe osnovne šole Dobrovo z vidika energetske učinkovitosti stavbe in kvalitete notranjega okoljaDugulin, Nina (Avtor) Dovjak, Mateja (Mentor) Kunič, Roman (Komentor) gradbeništvodiplomska delaUNIB-GRosnovna šolaprenovaenergetska učinkovitostkakovost notranjega okoljapriporočilaV diplomski nalogi sem analizirala prenovo osnovne šole Dobrovo z vidika energetske učinkovitosti in kakovosti notranjega okolja. Objekt Osnovna šola Dobrovo je razgibane oblike, sestavljen iz kubusov različnih velikosti in višin. Glede na čas in konstrukcijski sistem gradnje lahko celoten šolski kompleks v grobem ločimo na dva dela. Prvi del ali "stara šola" (dograjena leta 1966) obsega dve med seboj pravokotni krili, kjer so učilnice, pisarne in knjižnica. Drugi del je novejši del (dozidava je trajala več let in se zaključila približno pred desetletjem) in obsega prostore telovadnic, jedilnice, kuhinje in petih učilnic. Na prvem delu objekta je bil leta 2014 prenovljen samo toplotni ovoj stavbe, na drugem delu objekta pa poleg tega še menjava stavbnega pohištva, montaža kolektorjev za gretje sanitarne vode in zamenjava kotla na lesno biomaso. Zadnjih dveh omenjenih izboljšav pri analizi nisem upoštevala , saj so z njuno uporabo pričeli šele januarja 2015. Poleg tega oba omenjena posega nista vključena v izračunano energetsko izkaznico. Cilj diplomske naloge je s programsko opremo TOST izračunati parametre energetske učinkovitosti in jih primerjati z obstoječo zakonodajo ter izračunano energetsko izkaznico objekta. Vidik kakovosti notranjega okolja sem analizirala s pomočjo vprašalnika, s katerim sem pridobila mnenje zaposlenih o izbranih parametrih kakovosti notranjega okolja po sanaciji OŠ Dobrovo v primerjavi s stanjem pred sanacijo. Rezultati so pokazali, da Osnovna šola Dobrovo ne izpolnjuje zahtev o energetski učinkovitosti objekta. Pri primerjavi izračunanih vrednosti s programsko opremo TOST in izračunanih vrednosti z energetske izkaznice dobimo različne rezultate. Najbolj odstopajo vrednosti izpustov CO2, in sicer za več kot dvakrat. Rezultati ankete kažejo na minimalne spremembe v zaznani kakovosti notranjega okolja po sanaciji v primerjavi s stanjem pred sanacijo. Da bi pridobili rezultate, s katerimi bi z gotovostjo sklepali na vpliv sanacije na kakovost notranjega okolja, bi bile potrebne podrobne analize. Mnenja o kakovosti notranjega okolja bi bilo treba v prihodnosti nadgraditi tudi z meritvami parametrov udobja. Priporočamo, da se obstoječe okvirje oken prestavi v nivo toplotne izolacije, da se obnovi ogrevalni sistem in naprave za pripravo tople sanitarne vode ter se uredi prezračevanje z rekuperacijo toplote. Poleg tega bi bilo dobro vgraditi termostatske ventile in zamenjati obtočne črpalke.[N. Dugulin]20152016-03-16 02:14:01Diplomsko delo/naloga80925sl