Mehanistično modeliranje anionske izmenjevalne kromatografije na primeru eritropoetinaSENČAR, JURE (Avtor) Maček Lebar, Alenka (Mentor) Belič, Aleš (Komentor) CADETionska izmenjavastandardni izmenjevalni modelSDMsplošni hitrostni modelGRMtekočinska kromatografija visoke ločljivostiHPLCbiološko podobno zdravilonabojne izoformeEritropoetin (EPO) je glikoproteinski hormon, ki vpliva predvsem na proizvodnjo rdečih krvničk v kostnem mozgu. Najpogostejše bolezensko stanje, ki ga zdravimo z EPO-m, je anemija – pomanjkanje rdečih krvničk v krvnem obtoku. Molekulo EPO-a sestavlja proteinska veriga na katero so na štirih mestih vezani sladkorji (glikani). To jo uvršča med glikoproteine. Različne podvrste EPO-a imajo različno in vivo biološko aktivnost, zato je reguliranje deleža podvrst v končni zdravilni učinkovini ključnega pomena. Delež podvrst v proizvodnji regluiramo z izmenjevalno ionsko kromatorgrafijo (IEC). Pri obravnavanem koraku izoforme, ki imajo enak skupni naboj, obravnavamo kot posamezne podvrste. Imenujmo jih nabojne izoforme. V magistrski nalogi je izveden mehanistični matematični model, ki opisuje elucijo nabojnih izoform v odvisnosti od elucijskega gradienta. Mehanistični model je postavljen s programskim paketom CADET. Za opis vezave je uporabljen standardni izmenjevalni model, za opis transporta pa splošni hitrostni model. Izmed difuznih parametrov je s prilagajanjem oblike elucijskega vrha določen filmski difuzijski koeficient za vsako nabojno izoformo ter aksialni disperzijski koeficient za kromatografski nosilec. Vezavni parametri so določeni na podlagi Yamamoto metode. Postavljeni model zelo dobro opisuje retencijske čase vrhov, slabše pa trend širine vrhov. Izkaže se, da je ločba neodvisna od oblike gradienta, kar nakazuje na večje število glikoform znotraj posamezne nabojne izoforme.20162016-03-03 15:15:01Magistrsko delo/naloga80815sl