<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=80164"><dc:title>Pot do plavalnega znanja študentov razrednega pouka</dc:title><dc:creator>Grabnar,	Marjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štemberger Vučko,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krpač,	Franc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>plavalno opismenjevanje</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili pomen znanja plavanja in okolje, v katerem se plavanje izvaja. Poskušali smo zajeti izobraževanje plavanja kot celoto. Najprej smo predstavili zgodovino plavanja in plavanje v Sloveniji, v nadaljevanju pa raziskovali, kaj pravzaprav pomeni plavalna izobrazba ter kaj je potrebno doseči, da postaneš plavalec in ne le nekdo, ki se v vodi dobro počuti in ga ni strah. Predstavili smo plavanje v učnem načrtu za osnovno šolo in različne vidike vpliva plavanja na človeka.
V diplomskem delu smo ugotavljali potek in okoliščine plavalnega opismenjevanja študentov in njihovo oceno svojega znanja plavanja. V vzorcu anketiranih je 123 študentov 3. in 4. letnika oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Spremenljivke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika ter izračunali frekvence in relativne frekvence odgovorov.
Rezultati so pokazali, da študenti svoje znanje plavanja ocenjujejo slabše, kot bi pričakovali. Večina študentov se je naučila plavati v vrtcu. Naučili so jih predvsem starši oziroma stari starši. Veliko so se učili skozi igro. Pogosteje so plavali šele, ko so obiskovali fakulteto. Glavni cilj učenja je bila zadovoljitev kriterijev za ocenjevanje znanja plavanja, zato je bila pravilna tehnika plavanja v ozadju.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-01-30 02:03:02</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>80164</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
