<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=80008"><dc:title>Poklicna orientacija učencev in učenk s posebnimi potrebami v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Medič,	Manuela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrinc,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ozbič,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poklicna orientacija</dc:subject><dc:description>Poklicna odločitev je ena od pomembnejših odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik v svojem življenju. Odločitev o nadaljnjem šolanju oz. poklicu je odvisna od različnih dejavnikov. V magistrskem delu smo predstavili in analizirali dejavnike, ki vplivajo na otrokovo/mladostnikovo poklicno odločitev. Zanimalo nas je, ali se pri tem pojavljajo razlike med učenci/učenkami s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi, in njihovimi vrstniki (brez posebnih potreb).

V teoretičnem delu je predstavljena zgodovina poklicne orientacije, strokovna terminologija s področja poklicne orientacije, dejavnosti in faze poklicne orientacije, teorije izbire poklica in značilnosti ter šolanje otrok s posebnimi potrebami. 

Ker je eden od pomembnih dejavnikov uspešnega poklicnega odločanja šola, nas je v empiričnem delu zanimalo, kako so učenci zadovoljni z delom svetovalne službe na področju poklicnega informiranja in svetovanja. Raziskali smo tudi, kje oz. od koga učenci dobijo največ informacij s področja poklicev in nadaljnjega izobraževanja ter koliko so pri pridobivanju informacij sami aktivni. Ugotavljali smo tudi, kako devetošolci sprejmejo odločitev glede nadaljnjega izobraževanja in v katere srednješolske programe se vpisujejo.

Učenci pri poklicni odločitvi najbolj upoštevajo svoje želje in interese ter sposobnosti. Največ informacij s poklicnega področja dobijo od staršev, svetovalnih delavcev v šoli in preko interneta. Čeprav smo ugotovili, da so učenci v večini zadovoljni s poklicnim informiranjem in svetovanjem v osnovni šoli, pa je na tem področju še vseeno potrebno veliko narediti. Predlagamo, da bi svetovalni delavci več svojega časa lahko namenili poklicni orientaciji, to pa bi lahko dosegli z njihovo razbremenitvijo različnih administrativnih del, z uvedbo ur poklicne orientacije v kurikulum, s poklicno vzgojo pri različnih predmetih, z boljšim sodelovanjem z zunanjimi institucijami in drugimi ustanovami, povezanimi s poklici ... Poleg tega bi bilo po našem mnenju treba za učence in učenke s posebnimi potrebami v individualiziran program dodati poklicno področje vsaj od 6. razreda dalje.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-12-30 13:39:14</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>80008</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>