Gozd kot učilnicaŠuperger, Brigita (Avtor) Kos, Marjanca (Mentor) zgodnje učenje naravoslovjaigra v naravnem okoljudrevesadrevesne vrsteZnano je, da je naravno okolje najboljše za učenje zgodnjega naravoslovja. Različni avtorji v svoji literaturi naštevajo dejavnosti za otroke, ki jih lahko izvajamo v naravnem okolju, vendar nam kljub vsemu manjkajo konkretni podatki o tem, koliko se otroci dejansko naučijo prek teh dejavnosti. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kak je napredek znanja otrok o drevesnih vrstah in spretnostih opazovanja s pomočjo strukturiranih dejavnosti in proste igre v naravnem okolju (gozd, travnik). Naredila sem poskus z eksperimentalno in s kontrolno skupino. V vsaki skupini je bilo 16 otrok, starih 5‒6 let. Najprej sem izvedla individualna testiranja in ugotovila, koliko predznanja imajo otroci o drevesnih vrstah in opazovalnih spretnostih. Imeli so tri naloge: poimenovanje listov 10 drevesnih vrst, povezava med listi in plodovi 8 drevesnih vrst ter iskanje parov listov 10 drevesnih vrst med skupaj 17 drevesnimi vrstami (ugotavljanje napredka opazovalnih spretnosti otrok). Otroci iz eksperimentalne skupine so po prvih testiranjih nadaljevali vodene aktivnosti v naravnem okolju, po teh dejavnostih pa so spet sledila individualna testiranja obeh skupin. Rezultati so pokazali, da je predznanje otrok o drevesnih vrstah in opazovalnih spretnostih slabo, po končanih dejavnostih pa se je znanje eksperimentalne skupine bistveno izboljšalo. Iz tega sklepam, da ustrezne dejavnosti v naravnem okolju omogočajo otrokom napredek znanja na področju zgodnjega naravoslovja.[B. Šuperger]20152015-12-30 13:37:36Diplomsko delo/naloga79941sl