<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=79938"><dc:title>Zaznave študentov o njihovem znanju angleščine pri uporabi metode poslušanje ob branju</dc:title><dc:creator>Vovk,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pižorn,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poslušanje ob branju (PoB)</dc:subject><dc:subject>tekočnost branja</dc:subject><dc:subject>hitrost branja</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu so obravnavane zaznave študentov tretjega letnika Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani o njihovem znanju angleščine pri uporabi metode poslušanje ob branju. V teoretičnem delu je opredeljeno poslušanje ter informacijski in konstruktivistični pogled na poslušanje. Opredeljeno je tudi branje in postopek obdelave podatkov pri samem procesu branja. Prek definicij različnih avtorjev iz tujine je opisana metoda poslušanje ob branju, saj pri nas ta metoda se ni uveljavljena, še manj raziskana. Podrobneje so predstavljene tudi ugotovitve s področja raziskav metode poslušanja ob branju in natančno opisane tiste, ki so v neposredni povezavi z izbrano temo. V zaključku teoretičnega dela so predstavljeni najpomembnejši izsledki raziskav. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave o zaznavah študentov o njihovem znanju angleščine pri uporabi metode poslušanje ob branju. V raziskavi je sodelovalo dvaindevetdeset študentov tretjega letnika razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Študenti so najprej sodelovali pri uporabi metode poslušanje ob branju ter hkrati v okviru samostojnega dela poslušali ob branju različna bralna gradiva in izpolnjevali portfolio, ki je služil kot dnevnik branja. Na koncu so bili ustno in pisno ocenjeni, rešiti pa so morali tudi anketni vprašalnik, ki se je nanašal na samo uporabo metode. Rezultati so pokazali, da so si študenti po njihovem mnenju s pomočjo metode poslušanje ob branju v veliki večini izboljšali tekočnost branja in slušno razumevanje. Ko smo njihove zaznave primerjali z dosežki na testu znanja, smo ugotovili, da so na teh dveh področjih dosegli dobre rezultate. Drugače se je izkazalo pri izgovorjavi in intonaciji, kjer so tri četrtine študentov menile, da so se pri tej spretnosti izboljšali, na testu znanja pa jih je več kot polovica dosegla slabši rezultat. Pri vseh preverjenih spretnostih tujejezikovne zmožnosti (tekočnost branja, slušno razumevanje, izgovorjava in intonacija) je vedno več kot polovica študentov menila, da so se pri posamezni spretnosti izboljšali. Študenti so tudi menili, da so si z uporabo metode izboljšali znanje angleškega jezika iz več razlogov. Nekateri so bili mnenja, da zato, ker so hkrati poslušali in brali besedilo ter ga zato lažje razumeli, drugi pa so menili, da so slišali izgovorjavo, jo s tem izboljšali in tako pridobili tudi na besednem zakladu. Nekaj jih je tudi menilo, da so si znanje izboljšali in da ga lahko pridobimo samo, če metodo redno uporabljamo. Samo peščica študentov je bila mnenja, da si s to metodo ne moremo izboljšati znanja angleškega jezika, ker z njo utrjujemo samo določena področja.</dc:description><dc:publisher>[Š. Vovk]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-12-30 13:37:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79938</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
