<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=79933"><dc:title>Prikaz metode PECS pri otroku z avtistično motnjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Izlakar,	Neva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ozbič,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>metoda PECS</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Avtistične motnje so danes pogoste, najhitreje naraščajoče razvojno nevrološke motnje, ki lahko nastopajo skupaj z drugimi razvojnimi motnjami. Vsak otrok z avtistično motnjo je edinstven, posebna vsem pa je skupna prisotnost ozko usmerjenih ponavljajočih se vedenj, aktivnosti, interesov in težave na področju socialne komunikacije in interakcije. Avtistične motnje zajemajo vsa področja funkcioniranja, ne samo socialno-komunikacijskega področja. Starejše študije so pokazale, da ima 70 % otrok poleg avtistične motnje tudi motnjo v duševnem razvoju, novejše študije pa kažejo, da je teh 40 %. Motnja v duševnem razvoju se kaže v pomembno nižjih intelektualnih sposobnostih in pomembnih odstopanjih prilagoditvenih spretnosti. Razvitih je že veliko terapevtskih pristopov, ki lahko bistveno vplivajo na funkcioniranje otroka z avtistično motnjo. Čim prej je otrok z avtistično motnjo deležen terapevtskega pristopa, večji je uspeh. Eden izmed uspešnih terapevtskih pristopov je učenje komunikacije po sistemu izmenjave slik – PECS. V študiji primera sem prikazala učenje in uporabo podporne in nadomestne komunikacije PECS pri dečku z avtistično motnjo in motnjo v duševnem razvoju. Za to temo sem se odločila, ker je metoda PECS v praksi zelo uveljavljena in zanjo obstajajo dokazi o njeni učinkovitosti. Zanimalo me je, v kolikšni meri je primerna za otroke z avtistično motnjo, ki imajo pridruženo zmerno motnjo v duševnem razvoju. Cilj dela je bil pokazati delo po metodi PECS z otrokom z avtistično motnjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju in kako metoda PECS vpliva na neželeno vedenje. PECS sem sistematično izvajala v okviru pouka v posebnem programu vzgoje in izobraževanja eno šolsko leto. 
Rezultati so pokazali, da je deček napredoval na področju komunikacije, uporabe podporne in nadomestne komunikacije PECS. Samostojno prek simbolov sporoča svoje potrebe in želje. Sestavi poved s tremi sličicami, v katerih uporablja tudi pridevnike. S PECS-om odgovori na vprašanje »KAJ BI RAD?«, razširil je besedni zaklad. Z razvojem komunikacije je deček postal mirnejši in je izkazoval bolj ustrezno vedenje.</dc:description><dc:publisher>[N. Izlakar]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-12-30 13:37:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79933</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
