<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=78498"><dc:title>Primerjava naravne in umetne obnove gozdov, prizadetih v naravnih ujmah</dc:title><dc:creator>Fidej,	Gal	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klaužer,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemen,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>ujme</dc:subject><dc:subject>vetrolomi</dc:subject><dc:subject>pomlajevanje</dc:subject><dc:subject>naravna obnova</dc:subject><dc:subject>saditev</dc:subject><dc:subject>setev</dc:subject><dc:subject>semenska drevesa</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Podnebne spremembe vplivajo na slabšo odpornost in vitalnost gozda, povečuje se pogostnost naravnih ujm. V raziskavi smo primerjali učinkovitost naravne in umetne obnove gozdov, prizadetih zaradi ujm, s poudarkom na strukturi in rasti mladja, vplivu pritalne vegetacije in pomenu semenskih dreves. Prva raziskava proučuje uspeh setve pri treh različnih načinih dela (1: priprava tal, setev, ograditev; 2: setev, ograditev; 3: setev in saditev). V drugi raziskavi smo primerjali uspešnost naravne obnove in umetne obnove (saditve) po vetrolomu. Rezultati kažejo, da na nasemenitev pozitivno vplivata bližina semenskih dreves in priprava tal, medtem ko zastrtost s pritalno vegetacijo vpliva negativno. Gostote naravnega mladja na ploskvah z naravno obnovo so večje od tistih na ploskvah z umetno obnovo (brez upoštevanja sadik).</dc:description><dc:publisher>Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2015-12-30 13:00:28</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>78498</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
