<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=77712"><dc:title>Družinski centri v različnih sistemih blaginje</dc:title><dc:creator>Rakar,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boškić,	Ružica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	Metka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>družinska politika</dc:subject><dc:subject>družinski centri</dc:subject><dc:subject>Family</dc:subject><dc:subject>Family policy</dc:subject><dc:subject>sistemi blaginje</dc:subject><dc:subject>Welfare state</dc:subject><dc:description>Družinski centri kot oblika programov pomoči družini sodijo med pomembne ukrepe države blaginje pri spodbujanju družini prijaznega okolja za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter uresničevanju politike enakih možnosti. Obstoječi blaginjski sistemi, to so konservativno- korporativistični, socialno-demokratski, liberalni, katoliški in nekdanji državno-socialistični, temeljijo na različnih hierarhijah sfer (trg, država, civilna družba in skupnost), iz katerih posamezniki pridobivamo sredstva za zagotavljanje socialne varnosti in blaginje. Razlike v hierarhiji sfer vplivajo na različno stopnjo dekomodifikacije in defamiliarizacije v družbi. Zato se tudi značilnosti, razvoj in vloga družinskih centrov med sistemi blaginje razlikujejo. V članku na podlagi primerjalne analize osnovnih značilnosti družinskih centrov v izbranih državah pokažemo, da sistem blaginje in torej stopnja defamiliarizacije vplivata na prevladujočo smer razvoja družinskih centrov in na njihovo vlogo v posamezni državi.</dc:description><dc:publisher>Fakulteta za socialno delo</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2015-12-30 12:39:58</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>77712</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>