<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=77601"><dc:title>Naravna obnova gozdnih sestojev po vetrolomu na Jelovici</dc:title><dc:creator>Ščap,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bončina,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdovi</dc:subject><dc:subject>naravne motnje</dc:subject><dc:subject>vetrolomi</dc:subject><dc:subject>naravno mladje</dc:subject><dc:subject>sanacija</dc:subject><dc:subject>Jelovica</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Leta 2006 je orkanski veter podrl 125 ha pretežno enomernih smrekovih debeljakov na Jelovici. Na tej površini smo dve in pet let po vetrolomu na 81 sistematično razmeščenih vzorčnih ploskvah (posamezna meri 16 m2) analizirali prisotnost, obilje in strukturo naravnega mladja ter vpliv rastiščnih in sestojnih dejavnikov na naravno obnovo. Odstotek ploskev brez mladja se je med popisoma zmanjšal s 30 % na 11 % celotnega števila ploskev. Leta 2008 je bila povprečna gostota mladja 7.955 osebkov na hektar, leta 2011 pa 9.660. V mladju je prevladovala smreka s 46 %, vendar se je v opazovanem obdobju opazno povečal delež listavcev. Vplivne dejavnike pojava mladja na ploskvi smo proučevali z binarno logistično regresijo, spremembo gostote mladja pa s posplošenim linearnim regresijskim modelom. Pomembni vplivni dejavniki so razdalja ploskve do najbližje zaplate gozdnega sestoja, opad listja in ekspozicija.</dc:description><dc:publisher>Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2015-12-30 12:37:02</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>77601</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>