Genetska struktura gozdnih semenskih objektov divje češnje (Prunus avium L.) v SlovenijiJarni, Kristjan (Avtor) Brus, Robert (Mentor) Jakše, Jernej (Komentor) divja češnjaPrunus aviumsemenski sestojpopulacijamikrosatelitigenetska strukturavegetativno razmnoževanjesomatske mutacijeSlovenijadisertacijeS pomočjo devetih mikrosatelitskih markerjev je bila proučevana genetska variabilnost divje češnje (Prunus avium L.) v Sloveniji. Analiza 312 dreves izštirih semenskih objektov je pokazala visoko genetsko variabilnost znotraj sestojev (HT = 0,749) in manjšo, vendar značilno variabilnost med sestoji (FST= 0,040; G'ST = 0,137). V sestoju Vipavska brda je bil odkrit velik deleţ dreves vegetativnega izvora. Tako je bilo med 217 analiziranimi drevesi v sestoju potrjenih le 69 različnih genotipov. Ob upoštevanju dreves generativnega izvora kaţe sestoj Vipavska brda močno prostorsko-genetsko strukturo (SGS) (Sp = 0,031), z značilnim koeficientom sorodnosti v prvem razredu oddaljenosti (< 40 m). Z vključitvijo vseh dreves v analizo (generativni + vegetativni izvor) je intenziteta SGS v Vipavskih brdih še višja (Sp = 0,149), medtem ko je koeficient sorodnosti značilno različen od naključne razporeditve genotipov v sestoju do oddaljenosti 240 m. Analiza je pokazala, da so drevesa znotraj klonskih skupin močno prostorsko grupirana terda k prostorski 'grupaciji' posameznih klonov pripomorejo tudi gozdne poti,potoki in jarki, ki predstavljajo ovire razrasti korenin ter na ta način ovirajo vegetativno razmnoţevanje ob pomoči odganjkov iz korenin. V sestoju Vipavska brda so bile na posameznih lokusih odkrite somatske mutacije, kar dodatno povečuje kompleksnost genetske strukture omenjenega sestoja. Rezultati kažejo na pomembnost upoštevanja bioloških in genetskih lastnosti vrst pri gospodarjenju z gozdovi, še posebno pri izločanju semenskih objektov.Pri njihovem izločanju moramo paziti na ustrezno genetsko variabilnost in majhno sorodno povezanost med drevesi.[K. Jarni]20132015-12-30 12:03:52Doktorska disertacija76657sl