<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=76572"><dc:title>Eleganca resnosti branja mladinske književnosti</dc:title><dc:creator>Saksida,	Igor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>besedila</dc:subject><dc:subject>interpretacija besedil</dc:subject><dc:subject>otroška književnost</dc:subject><dc:subject>mladinska književnost</dc:subject><dc:subject>Helga Glušič</dc:subject><dc:subject>modeli branja</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>naslovniška univerzalnost</dc:subject><dc:subject>slog</dc:subject><dc:subject>žanr</dc:subject><dc:description>Prispevek se osredotoča na metodo interpretacije mladinske književnosti, ki jo izražajo strokovna besedila Helge Glušič. Izhaja iz temeljnih avtopoetik, ki poudarjajo kakovost in naslovniško univerzalnost te književne zvrsti. Obe izhodišči za razlago in vrednotenje je mogoče videti tudi pri avtoričinih interpretacijah mladinske književnosti, predvsem v knjigi Sto slovenskih pripovednikov. V njej se prepletata dva modela branja mladinske književnosti: interpretacija mladinskih besedil kot pomembnega dela celovitega avtorjevega opusa ter osredotočenost na mladinska besedila, če je avtor v literarni zgodovini označen kot ustvarjalec za mladino.</dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-12-21 17:02:36</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>76572</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Podatek o licenci CC BY-SA 4.0 je naveden na pristajalni strani članka (glej zgoraj izvorni URL). (Datum opombe: 27. 8. 2026)</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
