<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=76425"><dc:title>Abiotski in biotski odziv na posek in spravilo v primerjavi z neukrepanjem po naravnih ujmah</dc:title><dc:creator>Rugani,	Tihomir	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dakskobler,	Igor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagel,	Thomas Andrew	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>ujme</dc:subject><dc:subject>ekološka sanacija</dc:subject><dc:subject>gozdovi</dc:subject><dc:subject>fitocenološka analiza</dc:subject><dc:subject>neukrepanje</dc:subject><dc:subject>pomlajevanje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V raziskavi smo analizirali razvoj gozdnih sestojev, prizadetih po naravni ujmi. Osredotočili smo se na primerjavo razvoja vegetacije med saniranimi (sečnja in spravilo sta bila izvedena) in nesaniranimi (sečnja in spravilo nista bila izvedena) deli poškodovanih gozdnih sestojev. Izmerili smo značilnosti podmladka na 45 ploskvah, postavljenih na sedmih objektih v J in Z Sloveniji. Rezultati nakazujejo razlike med obema načinoma (ne)ukrepanja po posameznih analiziranih kazalcih. Pod določenimi pogoji je lahko neukrepanje po ujmi tudi boljša izbira za razvoj vegetacije in preprečevanje neugodnih biotskih ter abiotskih procesov po naravni ujmi.</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2015-12-21 16:58:25</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>76425</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
