Pragmatične zmožnosti učencev z lažjo motnjo v duševnem razvojuŠilc, Mateja (Avtor) Košir, Stanislav (Mentor) pragmatične zmožnostiV magistrskem delu so bile proučene značilnosti pragmatičnih zmožnosti otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi so bile analizirane značilnosti besednjaka, slovnične in vsebinske strukture govora učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju pri pripovedovanju, ugotavljale pa so se tudi značilnosti pripovedovanja glede na spol in starost. Raziskovalni pristop je bil kvantitativen. Za zbiranje podatkov sta bili uporabljeni deskriptivno-analitična in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Uporabljen je bil neslučajnostni, priložnostni vzorec, v katerega je bilo vključenih šestdeset učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju, starih od sedem do devet let. Pragmatične zmožnosti učencev so bile ocenjene s Preizkusom pripovedovanja zgodbe Žabji kralj. Analiza rezultatov je pokazala, da se mlajša in starejša skupina otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju statistično pomembno razlikujeta v besednjaku, slovnični in vsebinski strukturi zgodbe. Izsledki raziskave kažejo večji napredek na področju pragmatičnih zmožnosti učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju v prvih letih šolanja zlasti na področju besednjaka, manj pa na področju slovnične in vsebinske strukture. Primerjava dosežkov otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju z dosežki enako starih otrok s tipičnim razvojem je pokazala, da odstopajo mlajši otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju od enako starih otrok s tipičnim razvojem v besednjaku, slovnični in vsebinski strukturi zgodbe manj kot starejši otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju od enako starih otrok s tipičnim razvojem. Pri primerjavi dosežkov otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju v besednjaku, slovnični in vsebinski strukturi zgodbe glede na spol ni bilo ugotovljenih razlik. Rezultati raziskave razkrivajo pragmatične zmožnosti učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju in so v pomoč logopedom, učiteljem, specialnim pedagogom in svetovalnim delavcem pri ugotavljanju profila posameznika, ki je osnova za načrtovanje individualiziranega programa. Z izvajanjem tega lahko strokovni delavci spodbujajo razvoj pragmatičnih zmožnosti učencev in posledično vplivajo na njihovo učno uspešnost, komunikacijsko kompetentnost in kakovost socialnih interakcij.20152015-11-19 06:15:17Neznano73480sl