Analiza pomena družbenega spola pri bralni pismenosti dečkovTrajković Haziri, Ota (Avtor) Gaber, Slavko (Mentor) Tašner, Veronika (Komentor) izobrazbaknjigeV svojem diplomskem delu sem analizirala pomen družbenega spola pri bralni pismenosti dečkov. V teoretičnem delu sem izhajala iz bralne pismenosti, nadaljevala pa s poglavjem o raziskavi PIRLS, ki je pomemben pokazatelj stanja pri bralni pismenosti dečkov, saj proučuje vpliv različnih dejavnikov na bralno pismenost učenk in učencev med 9. in 10. letom starosti. Dejavniki bralne pismenosti so predstavljeni v posebnem poglavju, saj uspeh pri bralni pismenosti ni le posledica družbenega spola, temveč različnih dejavnikov, ki tudi drugače oblikujejo posameznico/-ka, kot so na primer družina, izobrazba staršev, socialno-ekonomski status ipd. Ker pa me je v delu zanimal prav določen dejavnik, sem v poglavju družbenega spola le-tega posebej izpostavila in se osredotočila na različne definicije in vidike, ki jih predstavljajo raziskovalci z različnih področij (sociološko, psihološko, pedagoško idr.). Kot pomemben del posamezničine/-kove identitete sem predstavila tudi Bouridejev družbeni aparat (habitus, polje, praksa), ki pojasnjuje našo vlogo pri ustvarjanju družbe in pomen družbe pri oblikovanju naše identitete. V empiričnem delu sem izvedla intervjuje z 10 učenkami in učenci (5 deklic in 5 dečkov) 4. razreda ter z njihovo razredničarko in knjižničarko. Z vprašanji sem raziskala pogled učiteljice in knjižničarke kot predstavnice pedagoških strokovnih delavk in vidike učenk in učencev na družbeni spol kot dejavnik, ki ima določen pomen pri bralni pismenosti. Zanimalo me je tudi, če besedila, ki jih berejo v šoli ali doma, ločujejo glede na spol. Glavni cilj diplomskega dela pa je bil raziskati, kako se kaže vpliv družbenega spola pri bralni pismenosti dečkov, zakaj je ta pomemben in kako se reproducira. Intervjuje sem izvedla v dveh dneh, in sicer z vsako učenko in vsakim učencem posebej (enako z učiteljico in knjižničarko). Učenci so rešili tudi krajši anketni vprašalnik, ki je predvsem opisnega značaja (odnos učenk in učencev do knjig in branja, odnos staršev do branja, pogled na lastnosti posameznic/-kov glede na spol, odnos učiteljice do določenega spola – razlike ipd.), saj sem na ta način predstavila značilnosti raziskovalnega vzorca (učenk in učencev). Rezultati so pokazali, da učenke in učenci ločujejo besedila glede na spol, enako tudi učiteljica in knjižničarka. Učiteljica in knjižničarka trdita, da ne vidita pomena družbenega spola na bralno pismenost dečkov, posredno pa sam pomen le-tega vidita v praksi, kar sem ugotovila na podlagi raziskave. Poleg tega sem ugotovila, da se dejstvo, da so učenke in učenci (kot tudi učiteljica in knjižničarka) ne le produkt družbe, temveč tudi pomemben dejavnik reproduciranja, kaže pri njihovem opredeljevanju lastnosti, ki veljajo za določen spol, pri njihovem vrednotenju branja in drugih dejavnosti ter pri samem vedenju.[O. Trajković Haziri]20152015-10-31 05:43:48Diplomsko delo73268sl