Vpliv modeliranja razpokanih prerezov pri potresnoodpornem projektiranju AB stavbeStarc, Andraž (Avtor) Dolšek, Matjaž (Mentor) Babič, Anže (Komentor) gradbeništvodiplomska delapotresnoodporno projektiranjearmiranobetonski okvirmodalna analizatogost razpokanih prerezovsodelujoča širina pasnicSAP2000Med močnim potresom s pridom izkoriščamo sposobnost plastičnega obnašanja duktilne armiranobetonske konstrukcije, ki jo projektiramo z uporabo metode načrtovanja nosilnosti, pri čemer projektne potresne sile določimo z upoštevanjem razpokanja armiranobetonskih konstrukcij. Način določitve togosti razpokanih prerezov se v predpisih razlikuje. Vpliv različnega modeliranja razpokanih prerezov smo v diplomski nalogi preučevali na primeru 6-etažne armiranobetonske okvirne konstrukcije. Definirali smo 9 računskih modelov. Razlike v modelih se nanašajo na modeliranje togosti razpokanih prerezov ali sodelujoče širine pasnice gred v skladu z različnimi standardi in smernicami za potresnoodporno projektiranje stavb. V dveh modelih smo upoštevali, da se efektivni vztrajnostni moment spreminja vzdolž konstrukcijskih elementov, zato smo po elementih upoštevali spremenljivo redukcijo togosti, ki je bila vezana na moment na meji tečenja armature, oziroma je bila izračunana na osnovi predvidene deformacijske linije prereza pri projektni potresni obremenitvi. Takšen pristop k modeliranju zahteva iteracije. Pri primerjavi razultatov analiz ugotovimo, da dobimo za modele, ki upoštevajo na poenostavljen način enotno redukcijo togosti po celotni konstrukciji, precej podobne rezultate. Za model v katerem izračunamo vztrajnostni moment razpokanega prereza na težišče nerazpokanega prereza, dobimo precej neuporabne rezultate, saj se redukcije togosti za zelo različno razpokane prereza veliko ne razlikujejo. V primeru izračuna efektivnega vztrajnostnega momenta na težišče razpokanega prereza, pa dobimo nižje efektivne togosti, ki se po konstrukciji spreminjajo. Tako dobimo podajnejši model, ki nam v primerjavi z modelom po EC8 daje manjše količine potrebne armature, saj je celotna potresna sila za 29 % nižja, izračunani pomiki konstrukcije pa so večji, saj je maksimalni zamik etaže za 24 % višji (celotni pomik na vrhu pa za 43 %). Ker je za dimenzioniranje okvirov običajno merodajna kontrola pomikov (MSU), daje ta model rezultate na varni strani, vendar so po drugi strani projektne potresne sile manjše. Kateri postopek je bolj primeren za projektiranje bi lahko ovrednotili le z oceno verjetnosti porušitve objekta, kar pa presega okvire te diplomske naloge.[A. Starc]20152015-10-15 05:59:13Diplomsko delo/naloga73099sl