Nagnjenost k tveganju in vpliv pozitivnega razpoloženja na tveganje pri turnih smučarjihŠtukelj, Tina (Avtor) Lamm, Claus (Mentor) Markič, Olga (Komentor) premišljeno odločanječustveno odločanjezaznavanje tveganjaTurna smuka je neločljivo povezana s tveganjem, zato se turnim smučarjem velikokrat pripisuje visoka nagnjenost k sprejemanju tveganih odločitev. K slednjemu pripomoreta tudi senzacionalno poročanje o nesrečah s smrtnimi izidi, pa tudi dvoumne izjave samih turnih smučarjev. Namen te raziskave je preveriti, če turni smučarji, v primerjavi s pripadniki športa z nizkim tveganjem, dejansko izkazujejo večjo stopnjo nagnjenosti k tveganim odločitvam, prav tako pa tudi ugotoviti kako na njihovo odločanje vpliva pozitivno razpoloženje. Z uporabo inštrumenta Columbia Card Task (CCT), ki omogoča ločevanje med različnimi stopnjami vpletenosti čustvenega in razumskega tveganja, smo primerjali nagnjenost k tveganju med 20 turnimi smučarji in 20 odbojkaši, kot predstavniki športa z nizko stopnjo tveganja. V primeru razumskega odločanja so turni smučarji izkazovali višjo stopnjo nagnjenosti k sprejemanju tveganih odločitev, pri čemer se je ta razlika začela zmanjševati, ko so bili v sam postopek odločanja vpleteni tudi čustveni procesi. Medtem, ko so se turni smučarji izrazito bolj zanašali na lastne sposobnosti in interni lokus ter izkazali precej bolj stabilen in nadzorovan način odločanja, so se odbojkaši opirali bolj na srečo in pripisovali večji pomen zunanjim dejavnikom. V nadaljevanju smo s pomočjo vinjet in video posnetka, katerega namen je bil vzpostavitev pozitivnega razpoloženja, želeli preveriti, kako stabilno je odločanje turnih smučarjev. Rezultati eksperimenta so pokazali, da pozitivno razpoloženje vodi do zmanjšanega zaznavanja tveganja in večje naklonjenost k sprejemanju tveganih odločitev, pri čemer so turni smučarji z najdaljšim stažem izkazovali najvišjo stopnjo stabilnosti odločanja. Slednje in pa tudi naravo nekaterih alpinističnih nesreč smo pojasnili s pomočjo modela naturalističnega odločanja, ki se opira na primerjavo situacije z že doživetimi in prepoznanimi podobnimi dogodki (Recognition-Primed Decision Making model - RPDM), s pomočjo informativnega pristopa razlage vpliva čustev na odločanje ter z usklajenostjo med razpoloženjem in načinom odločanja. Prepoznavanje čustvenih stanj in njihova regulacija bi morali postati pomemben del izobraževanja na področju varne turne smuke.T. Štukelj]20152015-10-13 05:43:11Magistrsko delo73077sl