<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=73054"><dc:title>Analiza ureditev iztočnih objektov na vodnih zadrževalnikih</dc:title><dc:creator>Strehar,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kryžanowski,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>VOI</dc:subject><dc:subject>Drtijščica</dc:subject><dc:subject>zadrževalniki</dc:subject><dc:subject>hidravlične analize</dc:subject><dc:description>Ob spreminjanju podnebja se število poplav in količina sušnih dni vsako leto vztrajno veča. V bran
visokim vodam in suši človek že vrsto let gradi infrastrukturne objekte kot so vodni zadrževalniki. Ti
objekti so v zadnjih desetletjih še pridobili na pomenu in možnosti več namenske rabe ter s tem poleg
obrambe pred poplavami bistveno pripomogli tudi k razvoju gospodarstva. Zgradbe takšnih
razsežnosti bistveno vplivajo na okolje, zato je treba imeti pri umeščanju le teh v prostor tankočuten
občutek za okolje in ohranjanje narave. Zelo pomemben del načrtovanja vodnih zadrževalnikov je
načrtovanje iztočnih objektov ter z njimi povezana hidravlična analiza. Zasnova iztočnega objekta
pomembno vpliva na hidravlične karakteristike pregrade in njeno varnost. V diplomski nalogi so
opisane različne ureditve iztočnih objektov ter njihove hidravlične značilnosti. Kot konkretni primer
hidravlične analize smo podrobneje obravnavali vodni zadrževalnik Drtijščica.</dc:description><dc:publisher>[G. Strehar]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-10-09 06:01:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73054</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>