<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72816"><dc:title>Vpliv stopnje prekonsolidacije in hitrosti striženja v direktnem strižnem aparatu na strižne karakteristike zemljin</dc:title><dc:creator>Šelekar,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petkovšek,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>direktna strižna preiskava</dc:subject><dc:subject>strižna trdnost</dc:subject><dc:subject>prekonsolidacija</dc:subject><dc:subject>hitrost striženja</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo raziskovali, kako različni pogoji striženja vplivajo na rezultate
določitve strižne trdnosti v direktnem strižnem aparatu. Strižne preiskave smo izvajali pri
različnih hitrostih striženja, brez prekinitve in s prekinitvijo. Preiskovali smo tudi vplive
izbranega območja vertikalnih normalnih napetosti ter vplive prekonsolidacije na rezultat
preiskave. Material, ki smo ga uporabili v raziskavah je morski sediment iz Luke Koper, ki se
črpa iz morskega dna in skladišči na kopnem v začasnih bazenih. Zato se ta sediment
imenuje reful. Za identifikacijo refula smo opravili raziskave, s katerimi smo določili vlažnost,
gostoto zrn – metoda s piknometrom, zrnavostno sestavo, Attebergove meje plastičnosti in
vpijanje vode po Enslin Neffu. Ugotovili smo, da hitrost striženja in stopnja prekonsolidacije
zelo vplivata na rezultate raziskav.</dc:description><dc:publisher>[N. Šelekar ]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-10-02 06:46:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72816</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>