<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72750"><dc:title>Pristopi k projektiranju skoraj 0-energijske hiše</dc:title><dc:creator>Puntarić,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunič,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristl,	Živa	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>skoraj 0-energijska hiša</dc:subject><dc:subject>energetska učinkovitost stavb</dc:subject><dc:subject>PURES 2010</dc:subject><dc:subject>tehnična smernica za graditev TSG-1-004:2010</dc:subject><dc:description>V okviru svoje diplomske naloge sem najprej predstavil teoretično ozadje energijske učinkovitosti
stavb in ukrepe s katerimi jo lahko dosegamo v skladu za to predvidenimi pravilniki in zakonodajo. Za
tem sem teoretično podlago podkrepil še z analizo, ki sem jo izvedel s pomočjo programskega orodja
TEDI in TOST, v katerih sem obravnaval referenčni objekt enostanovanjske hiše v Logatcu. V
programu TEDI sem s pomočjo podane PGD dokumentacije izvedel analizo toplotnega prehoda
konstrukcijskih sklopov stavbnega ovoja. Vrednosti niso dosegale trenutno veljavnih predpisov, saj je
bil objekt zgrajen še po prejšnjih standardih v letu 2008, ki so bili veliko milejši od zahtev novejšega
Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 2010. Primoran sem bil uporabiti ustrezne
pristope, s katerimi sem znižal prehodnost toplote skozi ovoj stavbe. Zahteve se bodo do 31.12.2020
še dodatno zaostrile, saj bojo morale vse na novo zgrajene stavbe do omenjenega datuma izpolnjevati
karakteristike skoraj 0-energijske hiše. Poleg tega pa nam program TOST omogoča izračun energetske
bilance stavbe in izračun toplotnih izgub in toplotnih dobitkov, ki so povezani s samo lokacijo objekta,
sestavo le-tega in načinov zagotavljanja tople vode, ogrevanja in ohlajevanja. Objekt sem zaradi višje
merodajnosti rezultatov lociral na tri različna klimatska področja v Sloveniji, in sicer na območje
osrednje regije - Logatec, obalne regije - Portorož in območje izrazitega gorskega podnebja - Rateče.
Rezultati so se pričakovano razlikovali glede na lokacijo, kjer je objekt postavljen. Skozi delo sem
prikazal vsebino celotnega izračuna in na osnovi končnih rezultatov prišel do zaključkov, ki sem jih
tudi jasno interpretiral.</dc:description><dc:publisher>[L. Puntarić]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-30 06:07:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72750</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
