<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72731"><dc:title>Definicija suše in njene posledice</dc:title><dc:creator>Magyar,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brilly,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>suša</dc:subject><dc:subject>SPI</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>oskrba z vodo</dc:subject><dc:subject>škoda</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi so predstavljene različne definicije suše. Prikazana je razširjenost sušnih pojavov
po svetu, Evropi in Sloveniji. Ekstremni sušni dogodki so analizirani glede na trajanje, znesek nastale
škode ali število človeških žrtev. V raziskovalnem delu sta preučevani količina mesečnih padavin z
izračunom SPI (standardiziran padavinski indeks) in mesečne temperature v Ljubljani med leti 1851 in
2013. Na podlagi tega dobimo trende, ki nam služijo za napoved sprememb, ki nas čakajo v
prihodnosti. Na spremembe intenzitete in trajanja suše vplivata predvsem segrevanje ozračja in
neenakomerna porazdeljenost padavin. Na koncu so predstavljeni možni ukrepi za zmanjševanje
posledic suše ter sonaravni ukrepi za revitalizacijo vodotokov in podtalnice. Zaključimo lahko, da
preventiva predstavlja manjše stroške od letnih poplačil škode.</dc:description><dc:publisher>[S. Magyar]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-09-29 05:14:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>