<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72722"><dc:title>Stališča dijakov srednje strokovne šole do volkov</dc:title><dc:creator>Rejc,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učni načrt</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Volk (Canis lupus) je dandanes eden najbolj razširjenih sesalcev na svetu, saj naseljuje celotno Evropo, dobršen del Azije in Severne Amerike, najdemo pa ga tudi na Arktiki. Kot drugi največji predstavnik plenilcev pri nas, ima izredno pomembno vlogo v naravi, kot tudi za ljudi. Je pokazatelj dobro ohranjene in neokrnjene narave, s plenjenjem pa znatno vpliva na ohranjanje naravnega ravnovesja in biotske pestrosti. V preteklosti je poseljeval večji del Evrazije, vse do Indije in Kitajske na jugu, ko so ga v 19. in 20. stoletju iztrebili iz celotnega osrednjega in severnega dela Evrope. Dolgo so se za pobijanje volkov izplačevale tudi nagrade, zato je njihova populacija v tem obdobju naraščala in upadala, kar je konec 20. stoletja privedlo do skorajšnjega izumrtja vrste. Danes je volk zavarovana vrsta, tako na državnem kot tudi mednarodnem nivoju in odkar je popolnoma zavarovan njegova številčnost raste. V Sloveniji nikoli ni bil v celoti iztrebljen, zato današnja slovenska populacija volka predstavlja eno redkih avtohtonih populacij, ki še živijo v Evropi. Ohranitev volka v Sloveniji je pogojena z odnosom ljudi do velikih zveri, zato je pomembno, da z naravoslovnim izobraževanjem učencev vplivamo na izoblikovanje pozitivnih stališč do volkov. Slovenija namreč predstavlja most med Dinarskim gorstvom in Alpami, zato je ohranitev avtohtone populacije volkov ključnega pomena za širjenje le teh v Zahodno Evropo. V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, kakšna so stališča dijakinj in dijakov srednje strokovne šole in strokovne gimnazije do volkov. Želeli smo ugotoviti tudi ali obstajajo razlike v stališčih do volkov med dijakinjami in dijaki, med dijakinjami in dijaki višjih oz. nižjih letnikov srednje strokovne šole in strokovne gimnazije ter med dijakinjami in dijaki z višjo oz. nižjo oceno pri predmetu biologije. Rezultati naše raziskave so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike v stališčih do volkov glede na spol anketirancev, saj smo ugotovili, da imajo dijakinje bolj pozitivna stališča in odnos do volkov z vidika varovanja in zaščite te vrste kot dijaki, ki pa so bolj pozitivna stališča do volkov izrazili glede na interakcijo z njimi. Razlike v stališčih glede na letnik srednje šole in oceno pri predmetu biologije pa niso bile tako izrazite, kar je lahko posledica nizke stopnje obravnave tematike o volkovih, tako v osnovni kot tudi srednji šoli.</dc:description><dc:publisher>[N. Rejc]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-29 05:13:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72722</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
