Vključevanje spoznavanja likovne umetnosti v vrtceŠtebe, Irena (Avtor) Kemperl, Metoda (Mentor) likovna umetnost v vrtcuodnos vzgojiteljaLikovna umetnost je področje, ki se ga je včasih v vzgojno-izobraževalnem sistemu zelo zanemarjalo. V 19. stoletju je bilo obiskovanje muzejev in galerij ter opazovanje umetnin za otroke strogo prepovedano. Likovna umetnost se je uporabljala le za potrebe obrtniških poklicev. Premik se je zgodil v Angliji in Nemčiji, ko so ustanovili »Gibanje za umetniško vzgojo«. Cilj gibanja je bil, da otrok razvije občutek za lepo ter dojame lepoto narave. Umetnosti so dajali velik pomen za otrokovo samostojnost in individualnost. Pri nas je bila najbolj aktivna Lidija Tavčar, ki je razvijala muzejsko pedagogiko v naših muzejih in predvsem v Narodni galeriji. Proti koncu 20. stoletja so izobraževalno delo v Narodni galeriji organizirali tudi za predšolske otroke. Ko pa se predstavljanja likovnih umetnin otrokom lotimo sami, je zelo pomembno, da za otroke izberemo pravo umetnino. Paziti moramo na naslednje tri dejavnike: tematika, stilne značilnosti in kakovost. Pri tematiki ni omejitev, le najti moramo način, da otroke privabimo in motiviramo. Odličen priročnik za motiviranje otrok je Gal v galeriji, ki s smešnimi vstavki za otroke naredi zanimivo tudi krajino. Stilne značilnosti, ki najbolj privabljajo otroke, so jasni obrisi, intenzivne barve in nepoudarjena globina. Tretji in najbolj pomemben dejavnik je kakovost slike. Ni vsaka umetnina primerna, treba je upoštevati le kakovostne slike, sploh pri otrocih, ki ne znajo sami ločiti med kakovostjo in kičem. Pomembno je tudi, da upoštevamo likovno-vzgojna načela ter kulturno-umetnostne cilje. Likovno-vzgojna načela so: načelo ustvarjalnosti, aktivnosti, zanimanja, individualizacije, nazornosti, življenjske in psihične bližine, postopnosti in sistematičnosti ter načelo kakovosti. Kulturno-umetnosti cilji pa so: uresničevanje temeljne človekove pravice do izobraževanja in sodelovanja na kulturnem področju, razvijanje ustvarjalnosti, razvijanje individualnih sposobnosti, izboljšanje kakovosti izobraževanja, razvijanje estetske občutljivosti in kritičnega odnosa do kulture in umetnosti, izražanje kulturnih raznolikosti, dviganje ravni kulturne zavesti ter zavedanje pomena nacionalne dediščine. Ko želimo otrokom predstaviti likovno umetnino, pa je treba narediti skrben didaktični model. Pri tem nam pomagajo različne metode dela. Pomembno je, da ne upoštevamo le ene metode, temveč naredimo preplet različnih metod, in sicer odvisno od starosti in značajskih lastnosti otrok. Metode, ki so najbolj primerne za delo z otroki, so sledeče: metoda demonstracije umetniških del, metoda komparacije, metoda pripovedovanja, metoda razgovora, eksperimentalno-praktična metoda, metoda igranja vlog ter metoda estetskega transferja. Med pisanjem diplomskega dela sem raziskovala tudi pomen likovnega izražanja ter doživljanja in razumevanja likovnih umetnin za otrokov razvoj. Najbolj pomembna so se mi zdela predvsem štiri področja. Otrok ob likovnih umetninah razvija ustvarjalnost, vizualno mišljenje in občutek za lepo, jezik, ter najpomembneje, spoznava samega sebe in razvija lastno teorijo uma. V empiričnem delu diplomskega dela sem raziskovala, v kolikšni meri in na kakšen način se v vrtce vključuje likovna umetnost ter kako se s tem povezujeta odnos vzgojiteljev in okolica vrtca. Raziskavo sem opravila s pomočjo anket. Osebno sem 100 anket raznosila po vrtcih in dobila 63 vrnjenih. Raziskavo sem opravljala v maju 2015. Rezultati so pokazali, da se odnos vzgojiteljev do likovne umetnosti povezuje z vključevanjem spoznavanja in doživljanja likovne umetnosti v vrtce. Pri okolici vrtca sem opazila minimalne povezave. Več vrtcev v mestu vključuje reprodukcije v vrtčevske dejavnosti kot pa na vasi in v primestju. Vendar pa to počnejo redkeje kot pa na vasi in v primestju. Rečemo lahko torej, da je količina vključevanja reprodukcij približno enaka v vasi, primestju in mestu. Tudi pri obiskih galerij ni bilo tako velike razlike. Nekaj več vrtcev v mestu in primestju obiskuje galerije kot pa vrtcev iz vasi. Nekoliko pogosteje pa to počnejo v mestnih vrtcih. Rezultati so pokazali, da likovno umetnost v vrtce vključuje več kot polovica anketirancev. Pri vključevanju reprodukcij in delu po obisku galerij pa se večina poslužuje bolj standardnih metod, kot so pogovor, opazovanje, ustvarjanje.[I. Štebe]20152015-09-29 05:13:23Diplomsko delo/naloga72704sl