<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72598"><dc:title>Statična stabilnost jadrnice</dc:title><dc:creator>Uršič,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bajc,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rovšek,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>statika</dc:subject><dc:subject>plavanje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomski nalogi obravnavam statično stabilnost jadrnice za rotacijo okrog vzdolžne osi. Trup jadrnice pri pojasnjevanju osnovnih pojmov, ki se dotikajo plovnosti in statične stabilnosti, poenostavim do te mere, da lahko parametre opišem z enostavnimi matematičnimi izrazi. V teoretičnem delu vpeljem vse osnovne pojme, ki so pomembni za opis plavajočega telesa. Definiram in pojasnim krivuljo statične stabilnosti plovila, ki predstavlja osrednji del diplomske naloge. Z računalniškim programom Geogebra analitično določim položaje vodne gladine za različne kote nagiba ter vpeljem skupno potencialno energijo sistema. V nadaljevanju statično stabilnost obravnavam z vidika treh spremenljivk – balasta, oblike prečnega prereza trupa in širine trupa.

V praktičnem delu s pomočjo treh poenostavljenih modelov trupov analiziram vpliv vseh obravnavanih spremenljivk (balasta, širine in oblike) na statično stabilnost. Za vsakega od primerov izrišem krivuljo stabilnosti. Rezultate povežem s teoretičnimi predpostavkami, predstavljenimi v prvem delu diplome. V tem delu predstavim tudi eksperimentalno metodo, s katero sem določil izravnalni navor brez določanja prijemališča vzgona.</dc:description><dc:publisher>[B. Uršič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-29 05:10:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72598</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
