<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72593"><dc:title>Predstave učencev 8. in 9. razreda osnovne šole o človeški ribici</dc:title><dc:creator>Jordan,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strgar,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>proteus</dc:subject><dc:subject>zgradba telesa</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Človeška ribica je jamska dvoživka in dinarski endemit, ker je razširjena le na dinarskem krasu. Učenci, ki so bili vključeni v našo raziskavo, so bili vključeni v učni načrt, ki je bil v veljavi do leta 2011. Vključili smo 130 učencev 8. in 9. razreda iz celotne Slovenije. Podatke o predstavah učencev o telesni zgradbi človeške ribice smo zbrali z analizo risb človeške ribice, ki so jih narisali učenci pred obiskom Postojnske jame. Cilj naše naloge je bil, da preverimo, kakšno predstavo imajo o zgradbi telesa človeške ribice učenci ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. V okviru tega smo ugotavljali, ali se morda pri učencih pojavljajo tudi kakšne značilne napačne predstave, ki so povezane s človeško. 57 % učencev je za risbe doseglo vsaj polovico točk, kar pomeni, da je bilo njihovo znanje zadovoljivo. Kljub temu pa risbe kažejo, da je njihovo znanje pomanjkljivo, saj nimajo celostne predstave o zgradbi telesa človeške ribice. Med risbami učencev 8. in 9. razreda nismo našli statistično pomembnih razlik, med risbami deklet in fantov pa je bila ena sama in to je prisekanost gobčka. Pokazale so se tudi nekatere napačne predstave glede telesnih značilnosti človeške ribice.</dc:description><dc:publisher>[K. Jordan]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-29 05:10:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72593</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
