<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72582"><dc:title>Energetska učinkovitost stavbe UL FGG na Hajdrihovi ulici 28</dc:title><dc:creator>Zupan,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jagličić,	Zvonko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cotič Smole,	Patricia	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>energetska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>termografija</dc:subject><dc:subject>toplotni tok</dc:subject><dc:subject>energetska sanacija</dc:subject><dc:description>Analizirala sem energetsko učinkovitost stavbe UL FGG na Hajdrihovi ulici 28. Na objektu smo
dvakrat izvedli pregled s termokamero. Iz termografskih posnetkov stavbe sem ugotovila
pomanjkljivosti stavbe, ki s prostim očesom niso bile vidne. Pri ugotavljanju sestave sten sem si
pomagala z opisom predvidenih del v projektu del iz leta 1955. Za kontrolo dejanske sestave sten sem
na štirih karakterističnih mestih zunanjega ovoja stavbe izvedla meritev toplotnega toka s
termočlenom. Na podlagi podatkov o toplotnem toku sem nato izračunala toplotno prehodnost stene,
ki sem jo primerjala s toplotno prehodnostjo dobljeno računsko na podlagi ocenjenih debelin in
karakteristik posameznih plasti materialov. Za linijske toplotne mostove sem izračunala linijsko
toplotno prehodnost s pomočjo programa THERM. Dejanske dimenzije stavbe sem dobila z lasersko
izmero objekta. S programom Gradbena fizika URSA 4.0 sem izdelala računsko energetsko izkaznico
stavbe in dobljene rezultate primerja z merjeno energetsko izkaznico, ki je bila za objekt ţe izdelana.
Ob upoštevanju dejstva, da stavba spada med objekte kulturne dediščine sem predlagala ukrepe za
sanacijo objekta, s katero bi se zmanjšale toplotne izgube in povečala energetska učinkovitost.
Dodatno sem predlagala uporabo obnovljivih virov energije za proizvodnjo potrebne energije za
delovanje stavbe. Ocenila sem stroške izvedbe vseh predlaganih ukrepov. Najučinkovitejši in najbolj
potreben ukrep je toplotna izolacija stropa proti neogrevanemu podstrešju, ki sem ga ocenila na 20
tisoč EUR. Stroški izolacije stropa bi se zaradi privarčevane energije povrnili v 4 letih.</dc:description><dc:publisher>[N. Zupan]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-29 05:10:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72582</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
