<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72425"><dc:title>Agenti za simulacijo človeškega obnašanja v svetu igre</dc:title><dc:creator>Vitek,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peer,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>agent</dc:subject><dc:subject>inteligenca</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>igre</dc:subject><dc:subject>svet igre</dc:subject><dc:subject>razvoj iger</dc:subject><dc:description>Področje umetne inteligence v zadnjem času zelo napreduje, pristopi pod-roč-ja pa se uporabljajo tudi za računalniško vodenje likov v svetu igre. Pojem inteligentnih agentov nam omogoči dobro teoretično podlago za izbiro najprimernejših pristopov za dosego racionalnega obnašanja teh likov. Z dodatkom omejitev na agentove sposobnosti pa dobimo res človeku podobno vedenje. V diplomskem delu smo predstavili in med seboj primerjali različne tipe agentov, ki se v igrah (a ne le v igrah) v ta namen uporabljajo ter predstavili, kako se omejitev sposobnosti implementira v svet igre. Cilj diplomskega dela je prikazati dobre in slabe lastnosti vsakega od agentov in ugotoviti, za izvedbo kakšnih nalog je primeren. Pokazali smo, da so že preprosti agenti lahko povsem primerni za določene naloge, za bolj zahtevne pa agenti pogosto potrebujejo bolj napredne pristope. Ugotovili smo, da na obnašanje najbolj vpliva dodatek ciljne usmerjenosti agentov, poleg nje pa je v veliko pomoč tudi pristop avtomata s stanji.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-17 11:20:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72425</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
