<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72266"><dc:title>Vpliv pogostosti organizirane gibalne vadbe na gibalno učinkovitost otrok</dc:title><dc:creator>Kunstelj,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gregorc,	Jera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gibalna učinkovitost</dc:subject><dc:description>Na otrokov razvoj medsebojno vplivajo okolje, dednost in lastna aktivnost. Razpršenost in moč različnih vplivov na razvoj je v popolnosti nemogoče zajeti. Poleg tega je v predšolskem obdobju razvoj celosten in neenakomerno integriran na socialnem, čustvenem, gibalnem, telesnem in kognitivnem področju, pri čemer sprememba na enem izmed področij vpliva tudi na preostala. Znotraj le-teh raziskovalci iščejo merske inštrumente, ki bi najbolj učinkovito vključevali ključne elemente otrokovega razvoja, da bi ga lahko merili. Najpogosteje zaključijo, da je v predšolskem obdobju kvalitativno postavljen merski inštrument natančnejši od kvantitativnega. V diplomskem delu smo raziskovali predvsem gibalno področje. Za potrebe raziskave smo uporabili kvalitativen merski inštrument za merjenje gibalne učinkovitosti. Ob upoštevanju medsebojnih integracij posameznih področij in z željo ugotoviti pomen organizirane in sistematično načrtovane gibalne dejavnosti smo raziskovali, ali količina oziroma pogostost  organizirane in sistematične gibalne dejavnosti bistveno vpliva na hitrost gibalnega razvoja otrok. 

Vzorec raziskave je obsegal 60 otrok, starih med 5,5 in 6 let. Razporedili smo jih v skupine po 20, glede na to, kolikokrat tedensko obiskujejo organizirano gibalno dejavnost: Prva skupina otrok ni obiskovala organizirane gibalne dejavnosti, druga je bila vanjo vključena 1 do 2-krat tedensko in tretja 3- in večkrat tedensko. Otroke smo v roku pol leta testirali 2-krat, in sicer  prvič decembra 2014 in drugič junija 2015. Testirali smo jih s testom MOT 4–6 (Zimmer in Volkamer), ki vsebuje 18 gibalnih nalog. Posamezna naloga se ocenjuje po trostopenjski lestvici (0, 1 ali 2), seštevek vseh nalog pa predstavlja gibalno učinkovitost otrok.

Dobljene podatke smo obdelali s statističnim paketom SPSS – 20.0 Windows. Uporabili smo podprogram za računanje kompozitnih spremenljivk. Rezultate, ki smo jih dobili pri posamezni skupini, smo nato primerjali glede na odstotke odstopanja med seboj.

Analiza rezultatov je pokazala, da ima vključenost otrok v organizirano gibalno vadbo pozitiven učinek na gibalno učinkovitost otrok. Pogosteje, kot so otroci obiskovali gibalne programe, boljši rezultat so dosegli. Ugotovili smo, da razlika med posameznimi skupinami ni tako velika, kot smo predpostavili. V razpravi smo navedli še nekaj ostalih dejavnosti in dejavnikov, ki bi lahko neposredno vplivali na sam izid testiranj.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-10 04:56:08</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>72266</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
