Prepoznavanje vlog in funkcij gozda v izbranih odlomkih Slave vojvodine Kranjske pri devetošolcihHrast, Špela (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) gozdekološka pismenostfunkcije gozdaSlava vojvodine KranjskeV Sloveniji gozd prekriva več kot polovico ozemlja in zato lahko rečemo, da je naš najpomembnejši ekosistem. Z njim povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki pa se med seboj lahko tudi omejujejo in izključujejo. Zato je znanje o tem ekosistemu, predvsem pa prepoznavanje in poznavanje vlog in funkcij gozda, pomemben element, ki omogoča trajnostno gospodarjenje. V prvem delu magistrskega dela smo analizirali Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda preko vsebinske analize II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske. Pri tem smo ugotovili, da lahko v njej prepoznamo enajst od sedemnajstih različnih funkcij gozda, ki jih določa Zakon o gozdovih (1993). Te prepoznane funkcije lahko uvrstimo tako med proizvodne, ekološke kot socialne funkcije gozda, kar priča o avtorjevem širokem dojemanju gozdov, ki pa ga zaradi intelektualnega izstopanja Valvasorja iz takratnega okolja, ne moremo izenačiti z dojemanjem gozda takratne družbe v drugi polovici 17. stoletja. Valvasorju lahko pripišemo tudi dobro prepoznavanje vrstne pestrosti gozdov Kranjske. V analiziranih knjigah lahko prepoznamo 25 različnih vrst lesnatih rastlin, ki jih avtor omenja v različnih kontekstih. Pri tem so najpogosteje omenjene lesnate rastline bukev, smreka, hrast, kostanj in jelka. Valvasor omenja v povezavi z gozdom tudi 78 različnih vrst ali skupin živali, ki jih lahko razdelimo v razrede pajkovcev, žuželk, polžev, sesalcev, ptičev, plazilcev in dvoživk. Zaradi Valvasorjevega omenjanja črvov smo oblikovali tudi skupino črvov, ki sicer ni taksonomska kategorija. Pri tem smo glede na pogostost omemb posameznih vrst ali skupin živali sklepali, da Valvasor nevretenčarjem pripisuje manjšo pomembnost kot vretenčarjem. Prav tako smo zaključili, da Valvasorju niso enako pomembni vsi vretenčarji, vendar predvsem ptice in sesalci, ki jih lahko povezujemo z lovom ali lepim petjem. V drugem delu magistrskega dela smo na podlagi izbranih odlomkov iz II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske oblikovali učno uro, ki temelji na sodelovalnem učenju in lahko preko nje ugotovimo poimenovanje, prepoznavanje in pomembnost posameznih vlog in funkcij gozda za učence. To učno uro smo izvedli v dveh razredih devetošolcev iz severozahodnega dela Slovenije in preko vsebinske analize izdelkov učencev in skupinskih intervjujev ugotovili, da učenci iz izbranih odlomkov prepoznajo funkcije gozdov, ki v njih prevladujejo. Večina skupin je prepoznane funkcije nato razdelila v dve širši kategoriji. Pri tem je ena kategorija najpogosteje predstavlja funkcije gozda v povezavi s človekom, druga kategorija pa je vsebovala funkcije, ki niso odvisne od človeka. Učenci so kot najpomembnejši prepoznani funkciji gozda opredelili tvorbo kisika in funkcijo življenjskega prostora živali, najmanj pomembne pa se jim zdijo rekreacijska funkcija, turistična funkcija, estetska funkcija in funkcijo tvorbe sence. Kljub temu da so učenci prepoznavali prevladujoče funkcije gozdov iz izbranih odlomkov Slave vojvodine Kranjske, lahko rečemo, da slabo poznajo vloge in funkcije gozdov, saj je posamezna skupina učencev pri učni uri prepoznala samo eno, dve ali tri dodatne funkcije gozda. Prav tako je na koncu ure več kot polovica učencev zapisala, da so pred tem mislili, da gozd ni tako pomemben in/ali nima toliko različnih vlog in funkcij. Zato predlagamo, da vloge in funkcije gozda predstavljajo učno vsebino v vseh slovenskih osnovnih šolah. Glede na to, da so gozdni ekosistemi najpogostejši ekosistemi v naši okolici, slovenski učenci še posebej potrebujejo poglobljeno znanje o gozdnih ekosistemih in povezavi med njimi in njihovim življenjem. Omejeno prepoznavanje funkcij in vlog gozda državljanov lahko vodi k netrajnostnemu odločanju na področju upravljanja z gozdovi. Tukaj ima šola z možnostjo vpliva na oblikovanje ekološko pismenih državljanov pomemben mehanizem, da to prepreči.[Š. Svetičič]20152015-09-02 04:52:48Magistrsko delo/naloga72114sl