Znanje in odnos osnovnošolcev do narave in naravne dediščine v Kozjanskem parku, SlovenijaValenčak, Sanja (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) neformalno izobraževanjeučni načrtkulturna dediščinaEna izmed ključnih nalog zaposlenih v Kozjanskem parku je izobraževanje učencev, dijakov, študentov in odraslih ter spodbujanje raziskovanja v duhu varstva narave, zlasti ohranjanja biotske raznovrstnosti ter varstva naravnih vrednot. Učenci, predvsem okoliških šol, raziskujejo domače okolje, pridobivajo nova spoznanja, pri samem izobraževanju pa se aktivno vključujejo in pridobivajo lastne izkušnje. V Kozjanskem parku so se z mladimi začeli načrtno ukvarjati v obliki naravoslovnih in kulturnih dni, poletnih taborov, tehničnih in tematskih dni, različnih vrst delavnic ter učnih poti. Magistrsko delo obravnava predlagane aktivnosti v organizaciji Kozjanskega parka pri naravovarstveni vzgoji in izobraževanju osnovnošolcev šestih osnovnih šol, ki se nahajajo na območju parka. V teoretičnem delu je predstavljena naravna dediščina (naravne vrednote), zgodovina Kozjanskega regijskega parka, njegov geografski oris, naravna in kulturna dediščina ter neformalni vzgojno-izobraževalni programi in aktivnosti v Kozjanskem parku, ki so namenjene učencem na vseh stopnjah izobraževanja in tudi drugim obiskovalcem. Predstavljen je pomen zavarovanih območij v vzgojno-izobraževalnih procesih ter določene komponente aktivnega učenja in poučevanja. Podatki za empirični del raziskave so bili zbrani s pomočjo intervjujev strokovnih delavcev Kozjanskega parka, učiteljic osnovnih šol, anketnih vprašalnikov in preizkusov znanja za učence ter učnih načrtov obveznih predmetov osnovne šole. Ugotavljam, da se pojavljajo razlike v znanju in odnosu do narave in naravne dediščine Kozjanskega regijskega parka med učenci različnih starostnih skupin. Ugotavljam tudi, da obstaja pozitivna povezanost med znanjem učencev in njihovim splošnim učnim uspehom ter uspehom pri biologiji in naravoslovju. Povezanost pa ne obstaja med odnosom učencev do narave in naravne dediščine Kozjanskega parka glede na učenčev splošni učni uspeh in uspeh pri biologiji in naravoslovju. Prepoznavam tudi, da odnos učencev do biologije kot šolskega predmeta ni povezan z njihovim splošnim učnim uspehom in uspehom pri biologiji in naravoslovju. Iz učnih načrtov posameznih predmetov osnovne šole je moč razbrati veliko zastopanost vsebin in operativnih učnih ciljev na področju varstva narave, zavarovanih območij, parkov ter naravne in kulturne dediščine. Največ operativnih ciljev na teh področjih učenci dosežejo pri pouku biologije, geografije in naravoslovja.[S. Valenčak]20152015-08-26 04:42:02Magistrsko delo/naloga72085sl