<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=71891"><dc:title>Samski moški</dc:title><dc:creator>Kralj,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ideologija zakona</dc:subject><dc:subject>moškost</dc:subject><dc:subject>singlizem</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Samskost je od nekdaj prisotna v družbi, vendar se o njej ne govori. V ta stan so bili ljudje prisiljeni zaradi službe, zaradi katere se niso smeli poročati (na primer učiteljice, duhovniki), ali pa jih je do tega pripeljala življenjska situacija (Leskošek, 2002; Koropeckyj-Cox, 2005). V današnji družbi sta zakon in družina še vedno normi, katerih se držimo. Samski moški je sicer del družbe, vendar je zaradi določenih stereotipov in predsodkov postavljen v neprijetne vsakodnevne situacije. Po eni strani je v medijih predstavljen mit samskega moškega kot uspešnega in zadovoljnega posameznika zahodne družbe, ki gradi in vlaga v kariero, se zna prepustiti užitkom in rad zapravlja, na drugi strani pa ostaja v družbi tradicionalna slika moškega, ki hrepeni po partnerki/parterju, je nesrečen in neizpolnjen v življenju (DePaulo in Morris, 2005b). Opisane stereotipe so tudi intervjuvanci, vključeni v mojo raziskavo, sami izpostavili, vendar se nihče od petih ni poistovetil s katerim izmed teh. Poleg tega igra v ozadju pomembno vlogo tudi družbeni spol in »temeljna« pravila o moškosti in doseganju te podobe.
V diplomski nalogi sem raziskovala, kakšen način življenja živijo samski moški, in jih primerjala tudi na podlagi njihove starosti. Poleg tega me je zanimalo njihovo mnenje o svojem stanu, kako ga sprejemajo, kje vidijo dobre in kje slabe strani, kakšno podporo imajo v družini in kakšno v širši okolici. Opaziti je bilo razliko med mlajšimi intervjuvanci in starejšimi, sploh v sprejemanju situacije, v kateri so zaradi lastne odločitve ali življenjskega preobrata. S primarno družino imajo vsi dobre odnose in v njej čutijo podporo in razumevanje. Kljub preostalim raziskavam, ki kažejo na zapostavljenost samskih moških v družbi, intervjuvanci v moji diplomski nalogi tega ne opažajo oziroma tega ne povezujejo s svojim stanom.</dc:description><dc:publisher>[A. Kralj]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-29 00:20:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>71891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
