Feministična krivda ali ambivalentnost feminizma do lepotnih praksOtorepec, Klara (Avtor) Razpotnik, Špela (Mentor) Tašner, Veronika (Komentor) feminizemlepotaženskostNamen diplomskega dela je raziskati različne dejavnike, ki sooblikujejo in tvorijo koncept feministične krivde. Tako poimenujem občutek nelagodja, ki nastopi kot odziv na težave pri uveljavljanju feminističnih načel v vsakodnevnem življenju v odnosu do (ne)prakticiranja lepotnih praks oziroma kot razpetost med feministično ideologijo in patriarhalno družbeno ureditvijo. V teoretičnem delu raziskujem, kako pritisk k normativni ženskosti kot focaultovski disciplinirajoči projekt sodobne družbe, ženskost kot sestavni del konstrukcije posamezničinega sebstva, zvezanost te konstrukcije s potrošniškimi navadami v obdobju poznega kapitalizma in krivda kot temeljna oblika ženskega občutenja lastne pozicije in realnosti (koncept ženske želje in ženskega narcisizma) otežujejo uresničevanje feminističnih prepričanj. Ob tem ugotavljam, da dodatno oviro predstavljajo tudi dominantne feministične perspektive, ki onemogočajo kolektivno soočenje s problemom feministične krivde in ki ustvarjajo lastne normativne zahteve o feministični estetiki, ki postaja način vrednotenja stopnje feminizma pri posameznicah. To odvrača pozornost od samega sistema, ki ustvarja ambivalentne pozicije, in hromi širše feministično delovanje. Na podlagi tega ugotavljam, da je v izogib dogmatizmu feministična prepričanja bolje uporabiti kot način razumevanja kompleksnosti sistema in kulture, kot oprijemališča za nadaljnjo razpravo in ne kot točko nenehne samokritike in občutenja feministične nedoslednosti, saj koncept ženskosti v patriarhalni družbi feminizem vsakič znova postavi v ambivalentnost do samega sebe[K. Otorepec]20152015-07-29 00:19:59Diplomsko delo71870sl