<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=71853"><dc:title>Očesni gibi med aritmetičnim procesiranjem pri zdravih mladostnikih in mladostnikih z neonatalno encefalopatijo kot posledico hipoksije-ishemije</dc:title><dc:creator>Levstek,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesek,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Markič,	Olga	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematične kompetence</dc:subject><dc:subject>očesni premiki</dc:subject><dc:subject>odštevanje</dc:subject><dc:subject>reševanje enačb</dc:subject><dc:subject/><dc:description>S števili se začnemo srečevati zelo zgodaj, v ranem otroštvu, zato je razvoj aritmetičnih sposobnosti predmet mnogih znanstvenih raziskav. Z modernimi slikovnimi metodami se je začel razcvet raziskav o povezavah med matematičnim procesiranjem in živčnimi procesi. To je pripomoglo k boljšemu razumevanju matematične kognicije, pa tudi težav in bolezni, s katerimi se srečujemo pri učenju, razumevanju in uporabi matematike. Novejša metoda raziskovanja kognitivnih procesov je spremljava očesnih gibov. S sledilcem očesnih gibov smo izvedli eksperiment na zdravi populaciji mladostnikov in z mladostniki z neonatalno encefalopatijo (NE). Analizirali smo pravilnost in čas reševanja ter očesne gibe med odštevanjem dvomestnih števil in med reševanjem enostavnih enačb. Pomembnih razlik v pravilnosti reševanja med skupinama mladostnikov ni bilo, problem prehoda pri odštevanju so zaznali le zdravi mladostniki, medtem ko je lega neznanke x v enačbi vplivala na pravilnost reševanja v obeh raziskovanih skupinah. Mladostniki, rojeni z NE, so probleme reševali dlje časa, prehod je vplival na čas reševanja v obeh skupinah, a pri mladostnikih z NE manj, lega neznanke x v enačbi pa le na zdrave mladostnike. Niti velikost razlike pri odštevanju niti pozicija neznanke na levi oziroma desni strani enačbe nista vplivali na reševanje nalog v nobeni od raziskovanih skupin. Obstajajo pa velike razlike med skupinama v očesnih gibih. Mladostniki, rojeni s hipoksijo, so naredili več fiksacij, trajanje fiksacij pa je bilo krajše. Imeli so tudi več mežikov kot njihovi zdravi vrstniki, manjše amplitude sakad ter manjše premere zenic.</dc:description><dc:publisher>T. Levstek]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-29 00:19:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>71853</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
