<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=71275"><dc:title>Vpliv atrijske fibrilacije na gensko izražanje in sintezo nevrotrofinov v tkivih človeškega srca</dc:title><dc:creator>Kimovec,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marc,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurič,	Damijana Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>atrijska fibrilacija 
nevrotrofini 
izražanje genov 
mehanizmi AF 
zdravljenje 
sinteza nevrotrofinov</dc:subject><dc:description>Atrijska fibrilacija (AF) je najpogostejša kronična aritmija, za katero je značilno pospešeno, neredno in neusklajeno utripanje preddvorov. Pogosto jo sproţijo ektopična ţarišča, sčasoma pa privede do električnega in strukturnega preoblikovanja atrijev, kar še olajša ohranjanje motnje. Nevrotrofini so druţina nevrotrofičnih dejavnikov, ki uravnavajo preţivetje in diferenciacijo razvijajočih se ţivčnih celic ter vzdrţujejo njihove specifične povezave in funkcijo v odraslem organizmu. Vedno pomembnejša postaja njihova vloga v srčnoţilnem sistemu, kjer sodelujejo pri preţivetju srčnih mišičnih celic, angiogenezi in hipertrofiji. Učinki nevrotrofinov tako v srčnoţilnem sistemu kot v ţivčevju nakazujejo udeleţenost nevrotrofinskega sistema pri pojavu AF, zato smo ţeleli proučiti nivoje sinteze in genskega izraţanja nevrotrofinov in njihovih receptorjev v prisotnosti te motnje ritma. V ta namen smo pridobili vzorce seruma ter levega in desnega atrija 34 bolnikov z boleznimi zaklopk, od katerih je imelo 15 bolnikov reden srčni ritem, 19 bolnikov pa je imelo AF. Vsebnosti nevrotrofinov ţivčnega rastnega dejavnika (NGF), nevrotrofičnega dejavnika moţganskega izvora (BDNF) in nevrotrofina-3 (NT-3) smo določili z encimsko-imunskimi testi, izraţanje genov za NGF in NT-3 ter nevrotrofinskih receptorjev p75NTR, TrkA in TrkB pa z metodo veriţne reakcije s polimerazo v realnem času. Rezultati meritev so pokazali, da se serumske koncentracije nevrotrofinov v prisotnosti AF ne spremenijo. Bazalna vsebnost vseh treh proučevanih nevrotrofinov pri bolnikih z rednim ritmom je bila med levim in desnim atrijem primerljiva, izraţanje genov za NGF in p75NTR pa je bilo značilno manjše v levem atriju. Vsebnost NGF, BDNF in NT-3 pri bolnikih z motnjo ritma se ni značilno razlikovala od kontrolne skupine, prav tako nismo opazili pomembnih razlik v izraţanju genov za NGF in NT-3. V prisotnosti AF pa se je močno povišalo izraţanje gena za p75NTR v levem atriju ter zmanjšalo izraţanje gena za TrkA v desnem atriju. Značilnih sprememb v izraţanju gena za TrkB nismo zaznali. Zaključimo lahko, da atrijska fibrilacija ne vpliva na gensko izraţanje in sintezo nevrotrofinov, se pa v njeni prisotnosti spremeni izraţanje nevrotrofinskih receptorjev in s tem razmerje med njimi. To bi lahko pomembno spremenilo funkcijo ţivčevja in vplivalo na strukturno preoblikovanje tkiva atrijev človeškega srca.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Kimovec]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2015-07-10 22:04:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>71275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
