Sinteza ustrezno substituiranih tiazolo[4,5-c]kinolinov kot potencialnih protituberkoloznih učinkovinBožič, Dane (Avtor) Anderluh, Marko (Mentor) sintezni postopki tuberkoloza zdravljenje 6-kloro-2-metil-4-kinolinol reakcijske shemeTuberkuloza je danes ena najbolj razširjenih bakterijskih bolezni, za katero letno umre približno 2 milijona ljudi po celem svetu. Število novoobolelih se iz leta v leto drastično povečuje in bo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije kmalu doseglo 10 milijonov. Stanje še poslabšuje pojav rezistentnih sevov Mycobacterium tuberculosis na do sedaj odkrite antibiotike, kar narekuje nujo po odkrivanju novih protituberkuloznih učinkovin. Tega se zavedajo tudi v originatorskih farmacevtskih podjetjih, saj je opaziti vedno več publikacij s področja protituberkuloznih učinkovin ravno iz originatorskih laboratorijev. Katedra za farmacevtsko kemijo na Fakulteti za farmacijo sodeluje v skupnem evropskem projektu »Open Collaborative Model for Tuberculosis Lead Optimisation« (akronim »ORCHID«) z madridskim laboratorijem Tres Cantos Medicines Development Campus podjetja GlaxoSmithKline pri razvoju novih protituberkuloznih učinkovin. Razvili so več derivatov tiazolo[4,5-c]kinolinov in nekateri med njimi so izkazovali zelo dobro učinkovitost proti sevom Mycobacterium tuberculosis. Žal pa vse učinkovine kažejo tendenco k slabi vodotopnosti.Med diplomskim delom smo v laboratoriju želeli izdelati nove analoge spojine vodnice z namenom ohraniti ali izboljšati protimikobakterijski učinek ter izboljšati vodotopnost spojin, s čimer bi posledično povečali obseg absorpcije in biološko uporabnost. Sintetizirali smo dve spojini, ki imata skupen tiazolo[4,5-c]kinolinski skelet, razlikujeta pa se v substituentu na mestu 6 na kinolinskem ter mestu 2' na tiazolnem obroču. Pri sintezi prve končne spojine smo kot reagent uporabili p-nitrofenilocetno kislino, ki bi po našem mnenju lahko prispevala k boljšemu protimikobakterijskemu delovanju, k izboljšanju farmakokinetičnih lastnosti pa verjetno ne tako bistveno. Za sintezo druge končne spojine smo uporabili BOC-fenilglicin, ki bi lahko pripomogel k enakemu ali celo izboljšanemu protimikobakterijskemu učinku, drastično pa bi pripomogel k izboljšanju farmakokinetičnih lastnosti. Druga spojina za razliko od prve na mestu 6 nima klorovega atoma, kar bi lahko vplivalo na jakost in spekter delovanja. Sinteza tretje končne spojine, pri kateri smo kot kislino uporabili 2-amino-4-tiazolocetno kislino, ni uspela zaradi porabe izhodne spojine. Obe končni spojini smo poslali na določanje protimikobakterijskega učinka.[D. Božič]20112015-07-10 22:04:08Diplomsko delo71262sl