<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=70799"><dc:title>Bralna motivacija mlajših osnovnošolcev z bralno-napisovalnimi težavami</dc:title><dc:creator>Romih,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saksida,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipec-Stopar,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralna pismenost</dc:subject><dc:subject>disleksija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Številne raziskave potrjujejo, da je uspeh pri branju povezan z bralno motivacijo, saj dobri bralci berejo pogosteje, kar vodi do izboljševanja bralne tehnike, doživljanja uspeha pri branju in posledično visoke bralne motivacije. Otroci, ki imajo težave z branjem, do branja čutijo vedno večji odpor, saj jim branje predstavlja naporno in neprijetno dejavnost, pri kateri ne doživijo uspeha, posledično pa je tudi bralna motivacija nizka. Učenci z bralno-napisovalnimi težavami potrebujejo poleg učinkovitega in zgodnjega programa pomoči za izboljšanje bralne tehnike tudi pomoč pri razvijanju in spodbujanju bralne motivacije. V naši raziskavi smo se zato usmerili na raziskovanje bralnih motivacijskih dejavnikov pri učencih z bralno-napisovalnimi težavami in njihovimi vrstniki tretjega, četrtega in petega razreda slovenskih osnovnih šol. 
Razlike smo ugotavljali z uporabo multivariatne analize na podlagi latentnih dimenzij. V nadaljevanju smo s pomočjo diskriminantne analize raziskali, pri katerih spremenljivkah se skupini učencev najbolj razlikujeta. Z uporabo analize enakosti aritmetičnih sredin smo na podlagi sestavljenih spremenljivk ugotavljali, pri katerih bralnih motivacijskih dejavnikih se skupini razlikujeta.
Analiza enakosti aritmetičnih sredin je pokazala, da učenci z bralno-napisovalnimi težavami zaznavajo branje kot težko aktivnost. Rezultati prav tako kažejo, da imajo učenci z bralno-napisovalnimi težavami nižji interes za branje kot njihovi vrstniki. Počutijo se podobno kompetentne pri glasnem branju kot vrstniki. Rezultati diskriminantne analize so pokazali, da skupini učencev najbolj ločuje zaznavanje branja kot težke aktivnosti.</dc:description><dc:publisher>[U. Romih]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:55:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>70799</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>