<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=70794"><dc:title>Permakulturni vrt v vrtcu</dc:title><dc:creator>Tanko,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>začetno naravoslovje</dc:subject><dc:subject>izkušenjsko učenje</dc:subject><dc:subject>terapija s psi</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V času visokega razvoja tehnologije in pridelave hrane v velikih količinah, v čim krajšem času in z najmanjšimi stroški se ljudje počasi ponovno vračamo k naravi in čim večji samooskrbi. To je zdaj že razkošje v hitrem tempu življenja in preobremenjenosti v sodobni družini. V svojem diplomskem delu sem želela približati pomen samooskrbe in poznavanje pridelave rastlinske hrane. Otroci v današnjem času nimajo veliko možnosti za stik s pridelavo hrane, znanje o tem pa je življenjsko pomembno. Z otroki smo obdelovali permakulturni zelenjavni vrt ter spremljali proces od priprave vrta do pridelka in predelave hrane. Pri permakulturnem vrtu upoštevamo naslednja glavna načela: sajenje mešanih kultur, kompostiranje, naravno gnojenje, zastiranje, naravne načine odstranjevanja in zaščite pred škodljivci. S takim vrtom otroci spoznavajo, da lahko hrano pridelujejo na do narave prijazen način. Z raziskavo sem ugotavljala predhodno znanje, izkušnje in odnos otrok do rastlinske hrane, kako lahko vrtnarjenje v vrtcu vpliva na znanje otrok o izvoru rastlinske hrane in na njihov odnos do nje ter kako lahko vrt v vrtcu izkoristimo tudi za spodbujanje razvoja na drugih področjih dejavnosti. Podatki so bili zbrani z individualnimi intervjuji otrok, anketnim vprašalnikom za starše in z dokumentiranjem celotnega procesa. Rezultati raziskave so pokazali, da vrtnarjenje v vrtcu spodbuja celostni razvoj otrok. Napredek se kaže v pozitivnem odnosu do rastlinske hrane in njenem uživanju, ker so otroci spoznali, da so izvor hrane živa bitja. Napredovali so v poznavanju posameznih kulturnih rastlin in njihovih lastnosti, načinu ekološke pridelave in v vplivu tega na kakovost pridelka. Dejavnosti v vrtu so jim omogočale napredek tudi na področjih gibanja, družbe, umetnosti, jezika in matematike. Otroci so ob aktivnem učenju pridobivali tudi delovne navade. Odziv otrok in staršev je bil zelo pozitiven in navdihujoč tudi za moje nadaljnje delo z otroki na področju narave.</dc:description><dc:publisher>[M. Tanko]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:55:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>70794</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
