<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=7054"><dc:title>Etničnost in pripovedi življenjskih zgod(b)ovin</dc:title><dc:creator>Pušnik,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>etničnost</dc:subject><dc:subject>nacionalizem</dc:subject><dc:subject>zgodovina</dc:subject><dc:subject>biografije</dc:subject><dc:subject>metodologija</dc:subject><dc:subject>terensko delo</dc:subject><dc:subject>Koroški Slovenci</dc:subject><dc:subject>Koroška</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Prispevek se osredotoča na kompleksen kulturni fenomen - etničnost, in ga povezuje z določeno metodologijo - etnografijo. Poskuša ugotoviti, kako se etničnost izraža v procesu pripovedovanja življenjskih zgodovin. Osnovna podmena je, da o etničnosti ne moremo govoriti kot o statični in naravni kategoriji, pač pa kot o konstruirani, kontinuirani in zelo subjektivni kategoriji. Terenska raziskava na avstrijskem Koroškem v Pliberku (Bleiburg) je pokazala, da posamezniki različno razumejo, kaj pomeni biti Slovenec, oziroma na različne načine upravljajo z nacionalno ('slovensko') identiteto in tako konstruirajo svoje etnične identitete. V Pliberku prihaja do preklopnosti identitetnih pripisov, zato lahko govorimo o identiteti slovenskega Avstrijca. Tamkajšnji prebivalci se ne poimenujejo in počutijo le kot Slovenci, ampak kot slovenski Avstrijci. To pa ne pomeni, da slovenstva na avstrijskem Koroškem ni, ampak da slovenstvo Pliberčani občutijo drugače kot ga npr. Slovenci v Ljubljani.</dc:description><dc:date>2001</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:55:10</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>7054</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
