Spodbujanje začetne pismenosti otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju z logografsko metodo branjaŠkoflek, Aleksandra (Avtor) Lipec-Stopar, Mojca (Mentor) downov sindromOpismenjevanje je del izobraževalnega programa, tudi ko govorimo o izobraževanju otrok z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju, vendar zaradi številnih primanjkljajev na kognitivnem, perceptivnem, motoričnem, govorno-jezikovnem, emocionalnem in socialnem področju proces opismenjevanja poteka drugače kot pri otrocih značilnega razvoja. Značilno je, da opismenjevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju poteka počasneje, po majhnih korakih, z več utrjevanja in ponavljanja ter z uporabo različnih metod in pristopov. Metoda, ki velja za najbolj učinkovito v osnovni šoli in šoli z nižjim izobrazbenim standardom, je analitično-sintetična metoda in se pogosto uporablja tudi za otroke z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Vendar se ta metoda pri njih pogosto izkaže kot neučinkovita, saj jih ne pripelje do določene ravni samostojnega branja. To nas je vodilo k raziskovanju logografske metode branja, ki temelji na logografski strategiji, za katero je značilno prepoznavanje besed na osnovi grafičnih potez brez predhodne analize, ki je pri otrocih značilnega razvoja sicer spontana in značilna za predšolsko obdobje, pri otrocih z zmernimi motnjami v duševnem razvoju pa gre za načrtno spodbujanje pismenosti. Logografska metoda temelji na vizualnem prepoznavanju celih besed. Izhodišče te metode je sistematično učenje branja besed s pomočjo vizualnih ključev, ki se jih otrok najprej nauči uporabljati, nato z njihovo pomočjo prepoznava besede, jih utrjuje in na koncu prepoznava brez opor. V raziskavah se je logografska metoda pokazala kot uspešna pri načrtnem spodbujanju branja predšolskih otrok z downovim sindromom. Raziskave so pokazale, da so otroci, ki so bili deležni učenja branja s pomočjo logografske metode branja, usvojili osnove branja in pisanja. Sposobnost branja vpliva na govorni in jezikovni razvoj, poveča razvoj pozitivne samopodobe, samostojnosti in omogoča večje možnosti vključevanja v širšo družbo, kar povečuje kvaliteto njihovega življenja. V pričujoči nalogi predstavljamo logografsko metodo branja, ki smo jo preizkusili na izboru šestih otrok z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, ki obiskujejo 1. stopnjo Posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Pri tem smo v obdobju 4 mesecev spremljali število usvojenih zapisanih besed, število ponovitev, ki jih otroci potrebujejo za prepoznavo zapisane besede in njihovo pripravljenost za dejavnosti, povezane z razvijanjem pismenosti. Rezultati so pokazali, da so bili otroci z zmernimi motnjami v duševnem razvoju uspešni pri prepoznavanju zapisanih besed, saj je v času izvajanja logografske metode branja napredovalo pet od šestih otrok. Ti otroci so samostojno prepoznavali različno število besed in pokazali pripravljenost za dejavnosti, povezane z razvijanjem pismenosti ob pomoči omenjene metode. Na podlagi ugotovitev iz opravljene raziskave navajamo smernice za uporabo logografske metode učenja branja zapisanih besed ter s tem prispevamo k strokovnemu razvoju. Nadaljnja prizadevanja na področju raziskovanja opismenjevanja lahko temeljijo na vsebinski osnovi pričujoče naloge.[A. Škoflek]20152015-07-10 21:43:32Magistrsko delo70147sl