Managementski model svetovalnega mentorstva in vpliv njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetjaVenišnik, Petra (Avtor) Treven, Sonja (Mentor) Tominc, Polona (Komentor) zaposlenizadovoljstvo zaposlenihuspešnost poslovanjamanagementmentorstvosvetovanjemodeliV doktorski nalogi smo se lotili obravnave problema, ki po nam dostopni literaturi ni obravnavan. Zasledili nismo podatka, da bi v Sloveniji izvedli raziskavo, v katerem podjetju že uporabljajo coaching in v katerem ne. Zasledili tudi nismo podatka, da bi bila do sedaj narejena raziskava o vplivu aktivnosti coachinga na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja z vidika managementa. Torej tudi modela coachinga in vpliva njegovih aktivnosti z vidika managementa na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja, po nam dostopni literaturi še ni možno zaslediti. Ker nas povezava med konstrukti v okviru coachinga ter konstruktoma zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja, prav tako pa tudi povezava med konstrukti v okviru cochinga in posameznimi komponentami zadovoljstva zaposlenih in uspešnosti podjetja zanima, smo jo opravili v naši doktorski disertaciji. Z namenom uporabe v praksi smo izdelali managementski model coachinga, s pomočjo katerega smo preučili vpliv aktivnosti coachinga na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja. Človek postaja v podjetju čedalje bolj pomemben, saj tako managerji kot tudi zaposleni predstavljajo prednost v podjetju. Pomembno je, da se zaposleni pri opravljanju svojega dela počutijo dobro in so zanj motivirani oziroma da so zadovoljni pri delu. Prav tako je pomembno, da znajo managerji svoje veščine vodenja pravilno uporabljati, saj s tem vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja. V doktorski disertaciji smo na podlagi zgoraj napisanega poskušali odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje: Kakšen je potencialni dodatni učinek na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja z uporabo managementskega modela coachinga in aktivnosti, ki jih zajema model? Namen naše doktorske disertacije je na temelju teorije s tega področja in spoznanj s terenske raziskave oblikovati managementski model coachinga in vpliva njegovih aktivnosti na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja. Regresijski managementski model coachinga je v empiričnem delu raziskave temeljil na konstruktih v okviru coachinga in konstruktu zadovoljstvo zaposlenih ter konstruktu uspešnost podjetja, v ozadju katerih so managerji in zaposleni. Gre za naslednje konstrukte, ki so obenem tudi naši ključni raziskovalni konstrukti: (i) konstrukti v okviru coachinga (empatija, asertivna komunikacija, strateško razmišljanje, delegiranje in optimiranje dela), (ii) konstrukt zadovoljstvo zaposlenih in (iii) konstrukt uspešnost podjetja z vidika managementa. Povezavo med omenjenimi konstrukti najbolje odraža naša temeljna teza, ki se glasi: podjetja lahko ob primerni pozornosti, ki jo namenijo izvajanju komponent managementskega modela coachinga, dosegajo pomemben vpliv na zadovoljstvo zaposlenih ter na uspešnost podjetja. V raziskovanju smo upoštevali, da konstrukte v okviru coachinga ter konstrukta zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost podjetja z vidika managementa, merimo na temelju opredeljenih konstruktov in posameznih komponent zadovoljstva zaposlenih in uspešnosti podjetja. V okviru coachinga smo oblikovali 5 konstruktov: (i) empatija, (ii) asertivna komunikacija, (iii) strateško razmišljanje, (iv) delegiranje in (v) optimiranje dela. Konstrukt zadovoljstvo zaposlenih je sestavljen iz naslednjih petih komponent (spremenljivk): (i) posameznikova ustvarjalnost, (ii) organizacija dela, (iii) timsko delo, (iv) vsebina dela in (v) medsebojni odnosi. Konstrukt uspešnost podjetja pa je sestavljen iz naslednjih štirih komponent (spremenljivk): (i) obvladovanje stroškov, (ii) donosnost izdelka, (iii) dobiček in (iv) rast prihodkov. Glede na tezo doktorske disertacije in temeljno raziskovalno vprašanje ter s tem povezane ključne konstrukte je bil naš cilj na ravni storitvenih podjetij v Sloveniji pri managerjih in zaposlenih v skladu z opredeljenim vzorcem izmeriti vpliv coachinga in njegovih aktivnosti na dejavnike zadovoljstva zaposlenih in kazalnike uspešnosti podjetja. Tako smo prvič v Sloveniji izmerili povezavo med coachingom, zadovoljstvom zaP. Cajnko]20142015-07-10 21:41:51Doktorsko delo/naloga70064sl