<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69888"><dc:title>Refleksija pedagoškega dela v vrtcu</dc:title><dc:creator>Polak,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>refleksija</dc:subject><dc:description>V prispevku gre za teoretično analizo akta refleksije in procesa reflektiranja
pedagoškega dela v vrtcu. Predstavljene so različne razsežnosti refleksije,
usmerjenost in ravni reflektiranja. Uporabni vidiki refleksije so utemeljeni z
elementi pristopa Reggio Emilia in analizirani v perspektivi profesionalnega
razvoja pedagoških delavcev v vrtcu. Strokovna refleksija je razmišljanje o
pedagoškem ravnanju z neke določene časovne ali situacijske razdalje oz.
razmišljanje o preteklem ali trenutnem znanju in delovnih izkušnjah. Za
refleksijo je značilna osebna vpletenost, subjektivnost, (samo)kritičnost in
izražanje na osebni ravni doživljanja. Refleksija zahteva dovolj
(samo)kritičnosti in pripravljenosti za spremenjeno oz. izboljšano pedagoško
ravnanje. Na njenem temelju se oblikuje poklicna vloga in poklicna
samopodoba pedagoških delavcev. Refleksija pa je tudi osnova za
samoevalvacijo pedagoških delavcev in vzgojno-izobraževalne inštitucije kot
celote. Brez poglobljene osebne refleksije in sistematičnega reflektiranja
lastnega pedagoškega dela ni mogoče pristno in kritično dojemanje samega sebe
kot kompetentnega izvajalca pedagoškega dela, saj je to osnovni predpogoj
profesionalnega razvoja vsakega pedagoškega delavca in samoevalvacije
vzgojno-izobraževalne inštitucije. Na področju refleksije prepoznamo različne
razsežnosti: vsebinske ravni in različne usmerjenosti. Reflektiranje lahko poteka
na ravni poročanja, na ravni interpretacije, na ravni prave refleksije in na ravni
integracije osebnega in strokovnega. Pri strokovni refleksiji lahko identificiramo
tehnično, personalno, problemsko naravnanost in naravnanost h kritiki. Najbolj
poglobljena raven reflektiranja se navezuje na osebno poslanstvo posameznega
pedagoškega delavca, na njegove ideale in moralne namene ter predstavlja
človekove jedrne kvalitete. Poslanstvo otroke vzgajati, da razvijajo svojo samozavest, se povezuje z jedrnimi kvalitetami, kot so občutljivost, empatija,
spoštovanje in upoštevanje, brez katerih se prava profesionalnost pedagoških
delavcev v vrtcu sploh ne more oblikovati.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:37:40</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>69888</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
