<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=698"><dc:title>Ločba lignanov jelke (Abies alba) s tankoplastno kromatografijo</dc:title><dc:creator>Kosem,	Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljanšek,	Ida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Marko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>navadna jelka</dc:subject><dc:subject>Abies alba</dc:subject><dc:subject>grče</dc:subject><dc:subject>Soxhlet</dc:subject><dc:subject>TLC</dc:subject><dc:subject>lignani</dc:subject><dc:description>Raziskovali smo primeren sistem topil za ločbo lignanov jelke s tankoplastno kromatografijo. Vzorcem grč jelke smo določili delež suhe snovi. S Soxthletovo ekstrakcijo smo ekstrahirali vzorce jelke. Prva ekstrakcija je bila s cikloheksanom, druga pa z mešanico acetona in vode v razmerju 95:5. Iz dobljenih ekstraktov smo določili delež suhe snovi v ekstraktu. Opravili smo tudi ekstrakcijo z acetonom, brez predhodne ekstrakcije s cikloheksanom. Dobljene vzorce ekstraktov smo nato nanašali na TLC plošče in jih razvijali v mobilni fazi, za kar smo uporabili diklorometan in etanol v volumskem razmerju 93:7. Za vizualizacijo lis smo uporabili reagent H2SO4 / etanol v volumskem razmerju 50:50. Lisam na kromatogramu smo določili zadrževalni faktor. Na osnovi primerjave naših rezultatov s podatki iz literature smo določili tudi nekatere organske snovi, ki so bile v ekstraktu grč jelke.</dc:description><dc:publisher>[J. Kosem]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:26:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>698</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
