Mraziščni pragozd Prelesnikova koliševkaHočevar, Stana (Avtor) Batič, Franc (Avtor) Martinčič, Andrej (Avtor) Piskernik, Milan (Avtor) mikroflorarastlinske združbevegetacijaekologijapragozdV mraziščnem pragozdu Prelesnikova koliševka smo določili 117 vrst gliv. Od teh je 12 vrst obligatnih biotrofnih zajedavskih gliv (mikromicet), ki uničujejo asimilacijski aparat iglavcev (smrek in jelk) ter listavcev in zelišč (gorskega javora, lipe, lipovca, velelistne vrbe, trpežnega golšca /Mercurialis perennis/, gorskega vrbovca /Epilobium rnontanum/, kopitnika /Asarum europaeum/, deveterolistne konopnice/Dentaria enneaphyllos/ in mahovne popkorese /Moehringia muscosa/). Gliva Melampsorella caryophyllacearum (D.C.) Schroter povzroča na jelovih vejah in deblih vražje metle in rakave bule. 94 vrst gliv je lignikolnih in 15 vrst terestričnih, od teh se jih lahko 5 vrst razvija tudi lignikolno. Užitnih je 7 vrst lignikolnih in 6 vrst terestričnih gob. Med terestričnimi glivami so 4 vrste mikorizne, prav toliko jih razkraja listni opad. 2 vrsti sta malo strupeni, ena vrsta pa samo tedaj, če jo uživamo z alkoholnimi pijačami. Gliva Tremella globospora Reid je tudi v tem pragozdu hipersaprofit, ker se razvija v stromah na račun odmrlih lignikolnih gliv iz rodov Diaporthe in Eutypella. Ugotovljene glive smo obravnavali tudi v ekološkem pomenu; pri tem smo upoštevali natančno posneti mikrorelief in rastlinske združbe, v katere so vključeni tudi vsi mahovi in lišaji. 19802015-07-10 21:34:19Neznano69691sl