<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69652"><dc:title>Proizvodna sposobnost gozdnih rastišč, ki jih poraščajo smrekovi in bukovi gozdovi ter njihova proizvodna zmogljivost v optimalni razvojni fazi</dc:title><dc:creator>Kotar,	Marijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>rastiščni indeks</dc:subject><dc:subject>proizvodna sposobnost rastišča</dc:subject><dc:subject>celotna lesna proizvodnja</dc:subject><dc:subject>zgornja višina</dc:subject><dc:subject>bukovi sestoji</dc:subject><dc:subject>smrekovi sestoji</dc:subject><dc:description>Članek predstavlja rezultate analiz, ki so bile opravljene na 18 rastiščnih enotah na katerih uspevajo bukovi sestoji, in na 10 rastiščnih enotah, kjer gradi gozdove smreka. Sestoji so razmeroma enomemi, glede starosti pa bolj ali manj raznodobni. Proizvodno sposobnost rastišč lahko ugotavljamo s pomočjo rastiščnega indeksa (site index). V članku je prikazano gibanje tekočega volumenskega prirastka v zadnjih treh desetletjih. Prirastek ima pozitiven trend na 68 % analiziranih ploskvah pri smreki ter na 28 % pri bukvi. Skupaj je bilo analiziranih 90 ploskev pri bukvi in 50 ploskev pri smreki. Pozitiven trend prirastka pri tej starosti sestojev je nenavaden. Vzrok za spremenjen način v rasti teh sestojev lahko povezujemo s spremembami v rastišču ali pa je posledica velike raznodobnosti. 
</dc:description><dc:date>1994</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:33:42</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>69652</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>