<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69650"><dc:title>Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi gori</dc:title><dc:creator>Bončina,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>izbiralno redčenje</dc:subject><dc:subject>bukovi sestoji</dc:subject><dc:subject>učinek redčenj</dc:subject><dc:subject>struktura sestoja</dc:subject><dc:subject>drogovnjak</dc:subject><dc:subject>izbranci</dc:subject><dc:description>V prispevku je prikazan razvoj bukovih sestojev, njihove reakcije na redčenja različne jakosti ter primerjava redčenih in naravi prepuščenih bukovih sestojev. Na raziskovalnem objektu Somova gora (Gozdnogospodarsko območje Kočevje, GE Željne-Laze, oddelka 43 in 40, montanski bukov gozd, Enneaphyllo-Fagetum) od leta 1980 spremljamo razvoj bukovih sestojev, ki so sedaj v razvojni fazi drogovnjak, nastali pa so z oplodno sečnjo pred približno petinosemdeseti leti. Opravljene so bile štiri meritve (1980, 1986, 1989 in 1993) ter redčenji (1980 in 1991). Učinki redčenj so evidentni in se kažejo v debelinskem priraščanju dreves, rastnem pospešku, debelinski strukturi, številu drevja, vrednostni podobi gozda, pokrovnosti zeliščnega sloja ter velikosti in sproščenosti krošenj. V redčenih sestojih izbranci bolje priraščajo kot ostala enako debela drevesa.</dc:description><dc:date>1994</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:33:40</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>69650</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>