<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69645"><dc:title>Sukcesija in interakcija gliv povzročiteljic piravosti bukovine</dc:title><dc:creator>Vesel-Tratnik,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohleven,	Franc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>bukov les</dc:subject><dc:subject>bela trohnoba</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>pahljačica</dc:subject><dc:subject>škrlatnordeča slojevka</dc:subject><dc:subject>ogljena kroglica</dc:subject><dc:subject>izguba lesne mase</dc:subject><dc:description>Članek obravnava sukcesijo in interakcijo med tremi glivami, povzročiteljicami piravosti, pahljačico (Schizophyllum commune), škrlatnordečo slojevko (Chondrostereum purpureum) in ogljeno kroglico (Hypoxylon fragiforme). Vzorce bukovega lesa smo izpostavili dvema in trem glivam v različnem časovnem zaporedju. Z izgubo mase lesa smo določili, kako različne kombinacije izpostavitve gliv vplivajo na razkroj lesa. Največjo izgubo mase lesnih vzorcev je primarno povzročila ogljena kroglica, ne glede na število in kombinacijo gliv, ki so ji sledile. Zelo izrazita interakcija se je pojavila med pahljačico in ogljeno kroglico, ki se je na lesu odrazila kot neenakomeren razkroj. Področja različnih stopenj razkroja so bila obrobljena s temnimi črtami. Interakcija med škrlatnordečo slojevko in ogljeno kroglico pa je povzročila izločanje metabolitov turkizne barve, ki so obarvali micelij in les. 
</dc:description><dc:date>1995</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:33:35</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>69645</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>